Dub, reggae, hip-hop in crossover zasedba Dubioza kolektiv zadnje čase pospešeno načrtuje nastope po Sloveniji in drugih odrih nekdanje skupne države.

Četrti studijski izdelek "5 do 12" je nadaljevanje albuma Firma Ilegal in je zelo ostra kritika stanja v družbi in glasen poziv k prebujenju vseh nas. Člani skupine trdijo, da so sporočila, ki jih sporočajo, globalna in aktualna za vsako državo, čeprav so teksti v srbohrvaščini ali bosanščini. "Pri tem pa moramo poudariti, da ljudi, ki poslušajo našo glasbo, nikoli ne imenujemo občinstvo, mi jih imenujemo 'naši ljudje'," so povedali za MMC. Več pa v intervjuju spodaj.

Z albumom 5 do 12 ste se pridružili številnim izvajalcem, ki si želijo tesnejšo komunikacijo in vez s svojimi oboževalci in trdijo, da ustvarjajo glasbo zaradi svoje "duše". Je v vašem primeru tudi tako?
V zgodbi ni pomembna niti duša niti denar. Za to potezo smo se odločili, ker smo želeli izkoristiti splet kot nov medij. To je bil eksperiment, skozi katerega nam je postalo jasno, da je prihodnost izdajanja albumov vsekakor na spletu. Poleg tega smo zaobšli vso birokracijo, ki je vezana na izdajo CD-ja - vse tisto, kar stoji med skupino in ljudmi, ki želijo poslušati našo glasbo. Tokrat ni bilo izdajalcev, distributerjev, carinikov ...

Kaj je najboljša stvar pri brezplačni ponudbi albuma na uradni spletni strani skupine?
Najlepše od vsega je neposredna komunikacija z ljudmi, ki so lahko že nekaj ur po tem, ko smo naredili album, tega potegnili s spleta, ter nam takoj poslali komentarje. V enem dnevu smo dobili spletno sporočilo od dveh ljudi, ki sta poslušala album. Eden je bil v Džakarti, drugi pa je bil naš sosed.

Vse od izdaje albuma vas lahko zasledimo na številnih odrih. Kje se vas občinstvo najbolj razveseli?
Od 12. aprila, ko je izšel album, smo igrali na približno tridesetih koncertih. Zanimivo je to, da ljudje najbolj in najglasneje reagirajo na 5 do 12. Pri tem pa moramo poudariti, da ljudi, ki poslušajo našo glasbo, nikoli ne imenujemo občinstvo, mi jih imenujemo 'naši ljudje'. In ti se nas vedno razveselijo, kjer koli nastopamo.

Ne samo v glasbi, prisotni ste tudi v filmih. Kdaj ste začutili to ljubezen do filma?
Imeli smo srečo, da je bila nekaterim režiserjem všeč naša glasba. Nekateri so uporabili našo glasbo, za druge je glasbo napisal Brano, naš didžej in producent. V novem filmu Jasmina Durakovića Savdah za Karima pa prvič tudi sami igramo, in sicer nastopamo v nekem klubu.

Na prostoru nekdanje skupne države Jugoslavije ste edinstveni v mnogih stvareh. Ena izmed njih je bila nekoč tudi ženski vokal. Kaj se je spremenilo zdaj, ko je ni več? Kako funkcionira skupina samih mož?
Adisa se je odločila, da bo kariero nadaljevala sama v solovodah. Mi smo od začetka vedeli, da je njen vokal težko zamenjati in smo zato zelo hitro obupali nad idejo, da jo nadomestimo s kom drugim. Enostavno smo prearanžirali nekatere stvar in šli naprej. Mi smo se vedno trudili funkcionirati po načelu neke demokratične večine in nikoli nismo imeli večjih težav pri sprejemanju odločitev. Enostavno smo si razdelili vloge. Vsak dela tisto, v čemer je najboljši.

Primerjajo vas s številnimi skupinami. Ampak kdo je vaš vzornik?
V skupini je osem ljudi, osem različnih ozadij. Zelo težko bi našli skupinskega vzornika, tudi če bi ga hoteli poiskati.

Nastali ste z združitvijo dveh skupin. Ali kdaj pomislite, kaj bi bilo, če bi ostali v njih? Kaj dela Dubiozo kolektiv drugačno od Ornamenta in Gluhog doba?
Težko je reči, kaj bi se zgodilo z obema skupinama, če bi nadaljevale skupno pot. Dubiozo je verjetno najbolj posrečena kombinacija ljudi z različnimi ozadji.

V tednih, ki sledijo, vas čakajo številni nastopi tudi pri nas. Katera je prva stvar, na katero pomislite, ko slišite besedo Slovenija?
Gobova juha!