Marko je v preteklosti že sodeloval z didžeji, kot so Tom Novy, Basement Jaxx, Junior Jack in Bob Sinclar. Foto: Osebna spletna stran
Marko je v preteklosti že sodeloval z didžeji, kot so Tom Novy, Basement Jaxx, Junior Jack in Bob Sinclar. Foto: Osebna spletna stran
Gramophonedzie
Marka na nastopih velikokrat spremlja tudi njegovo dekle, ki ga je tudi motivirala, da je naredil priredbo za skladbo Why Don't You. Foto: Osebna spletna stran
Gramophonedzie
Marko je povedal, da mu slovenska glasbena scena ni tuja. Foto: Osebna spletna stran
Gramophonedzie
Za njegov največji uspeh šteje prvo mesto na plesni BBC-jevi lestvici. Foto: Osebna spletna stran
Kaj se plete med Gramophonedzie in Nino Osenar?

Gramophonedzie je umetniško ime srbskega producenta in didžeja Marka Miličevića. Njegovo ime se že nekaj časa pojavlja na svetovnih elektronskih lestvicah ob priredbi skladbe Why Don't You, legendarne džezovske dive Peggy Lee. MMC se je pogovarjal pred njegovim nedavnim nastopom v Sloveniji, na Škisovi tržnici.


Začelo se je s festivalih v Detroitu, Miamiju, potem pa se je skladba Why Don't You pristala na britanskih glasbenih lestvicah, kot je BBC-jeva. Ste načrtovali ta prehod iz dancea v popkomercialo?
Nisem. Sploh nisem tega pričakoval. To se je zgodilo vse samo od sebe. Mislim, da je pesem postala dovolj priljubljena povsod … Številni dižeji so vrteli tako tehno kot house, celo trance. In potem ko je takšen širok spekter ljudi, ki spremlja to pesem, se zgodi, da preide iz "undergrounda" v komercialno glasbo in pop.

Boste zdaj več pozornosti posvečali popglasbi?
Ne. Ostajam v tem. Mislim, da se je zdaj ustvarila ena publika, ki spremlja to, kar delam. Avtomatsko vse, kar naredim novega, spremlja neki stari zvok. Ampak se trudim, da je nekje na sredini. Da ne gre povsem v komercialo, ampak da je dovolj všečno, ne samo ljudem, ki poslušajo "underground" elektronsko glasbo, ampak tudi širšemu poslušalstvu.

Ste o tem razmišljali, ko ste delali vaš novi single Caroline?
Aha, novi single. Še ne vem, če se bo imenoval Caroline. To je delovni naslov.

Nam lahko izdate, kako?
Še vedno ne vem. Nisem se ga še izmislil, ker trenutno sodelujem z eno brazilsko pevko, ki se imenuje Aline De Lima. Še vedno ne vem, če bo ona to pela, ampak mislim, da bo. Tako da bomo še videli. Trenutno piše neko besedilo v portugalščini in v angleščini, tako da bomo pozneje videli, ali se bo imenoval Caroline ali Brazilian ali kakor ona hoče.

Kako sta začela sodelovati?
Poslušal sem neko glasbo prek YouTuba in nato, ne vem, ali jaz ali moj prijatelj, nekdo izmed naju je našel njo in zelo nama je bila všeč. Ob tej priložnosti sem imel v glavi en vokal, ki bi ga rad slišal v svoji naslednji skladbi in sem nato iskal ta zvok in ko sva se srečala, sem ji rekel: "Živjo, jaz sem ta in ta. Ali si zainteresirana? Meni je všeč to." Ona je odgovorila, da bi sodelovala. Tako da dobro za te moderne tehnologije in komunikacije.

Kaj prinašajo priredbe v glasbo?
Cilj je, da se neka stara glasba, ki je po mojem mnenju brezčasna … Nad starimi (skladbami op.a.) iz šestedestih in sedemdesetih let se ljudje še vedno navdušujejo, težava pa je, da je te glasbe ne poznajo ali pa da niso dovolj obveščeni. Ali pa ima toliko stvari, ki se dogajajo danes, da jim ljudje ne morejo posvetiti dovolj pozornosti ali pa nimajo časa za poslušanje. Kar sem želel, je, da to staro glasbo dam novim generacijam, da jim vzpodbudim zanimanje za to glasbo. Da jo slišijo in rečejo: "Aha, to je zdaj to in od tod je to prišlo." Tako poslušajo Peggy Lee so jim je všeč Peggy Lee, Benny Goodman, Nina Simone in tako dalje, da se zanimajo za nekaj starega.

Zakaj menite, da so priredbe tako priljubljene, včasih morda še bolj kot izvirniki?
Ne bi rekel, da bolj. Ampak enostavno, da je drugačno. Da je enostavno prilagojeno današnjem času, današnji glasbeni sceni in da jo ljudje lažje sprejmejo. Glasba tako kot moda, umetnost – tu mislim na slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo – se enostavno reciklirajo. To je normalen proces – reciklaža. Nova barva za staro sliko.

Prvi single je med poslušalce prodrl brez kakršne koli promocije. Zdaj je za vami velika založniška hiša. Bo zato kaj drugače?
Prepričan sem, da bo lažje, kar se tiče promocije, ker že obstaja velika skupina ljudi, ki je že slišala moje delo in zdaj nisem neznanka, kdo sem in kaj. Zato je zdaj, ko bom izdal nekaj novega, veliko lažje promovirati in bom lažje dosegel publiko. A v načrtu je za naslednji single in naslednje leto album, tako da mislim, da bo šlo veliko lažje tudi z videospoti.

Koliko slovenskih didžejev poznate?
Poznam jih veliko, ker je MTV Adria veliko pripomogla k temu, da se ljudje z območja nekdanje Jugoslavije spoznajo med sabo. Umeka, Valentina, Sharka, ne vem, koliko je aktiven danes, ampak vem, da je bil, ko sem bil majhen, Sylvain. Veliko teh, ki jih spremljam, videvam.

Pred intervjujem smo vas videli v družbi Nine Osenar. Kaj se plete med vama? Razmišljate o kakšnem sodelovanju?
Samo spoznala sva se. Nič posebnega. Bomo videli, ali bo v prihodnosti iz tega kaj nastalo.

Kaj se plete med Gramophonedzie in Nino Osenar?