Njihov cilj je predstavitev pesmi in zabava. "Čeprav, ko jaz vidim oder, vidim velik oder," je ob tem v smehu pripomnila pevka Senidah. Na Emo gledajo kot izhodišče, kjer se lahko predstavijo občinstvu, ki ga morda s svojo glasbo ne dosežejo.

Glasbeni sestav je nastal na pobudo kitarista Tadeja Koširja, producenta Anžeta Kacafure in pevke Senidah, skupino pa dopolnjujejo še basist Grega Robič, bobnar Dorian Granda ter klaviaturist in spremljevalni vokalist Miha Gorše. Prav on ima največ izkušenj z Emo, saj je na njej sodeloval že kot avtor, član spremljevalne skupine in kot spremljevalni vokalist. "Jaz imam malo treme. To je prvič, da sem se sploh prijavila na kakšno tekmovanje," je še ob tem pripomnila Senidah za MMC.

Člani skupine, katere skladba Naj sije v očeh je lani po podatkih Zavoda IPF postala najbolj predvajana slovenska pesem na radijskih postajah, pravijo, da bo razlika z njihovimi dozdajšnjimi nastopi in Emo v tem, da bodo tokrat vsi na odru peli.

Celoten pogovor z delom skupine si lahko preberete spodaj.

Muff, prvič na Emi. Kaj je bil vzrok za odločitev, da privolite v povabilo RTV Slovenija?
Košir: Nam se je zdela to super priložnost. Ema je festival, ki da skupini, kot je naša, dobro platformo, s pomočjo katere se lahko predstavi. Zdi se mi, da bi lahko na Emi "zakuhali" kaj dobrega (smeh).
Senidah: Jaz imam malo treme. To je prvič, da sem se sploh prijavila na kakšno tekmovanje. Že zato se moramo izkazati (smeh). Ampak mi gremo tja uživati, tako kot na vsak nastop. Samo da ga bomo na Emi malo bolj nadgradili.

Prvič bo tudi, da bo – ko govorimo o nastopih z Muff – vse usmerjeno v vas, iSenidah. Glasbena podlaga je posneta, vokal pa zapet v živo. Kakšna je to razlika za vas?
Senidah: To mi ne predstavlja razlike, kar se petja tiče. Imam pa raje nastope s skupino v živo.
Gorše: Razlika bo v tem, da bomo vsi na odru peli, kar na nastopih ne počnemo. Spet bo neka nova izkušnja za nas.

Kako se ta skladba, ki jo zdaj pripravljate za Emo, razlikuje od tistih, ki smo jih lahko slišali do zdaj? Torej Tvoje moje, Povej mi, Ti daješ, Naj sije v očeh, Nov dan.
Košir: Še vedno nosi našo zgodbo in vsebuje našo rdečo nit: dober vokal, močno linijo. Da bi prav naredili kaj za Emo, nismo.
Senidah: Imeli smo pripravljenih nekaj demoposnetkov, ki smo jih poslušali in izbrali smo najprimernejšega. Ampak mi smo zametke te skladbe posneli že pred enim letom.
Gorše: Nismo želeli narediti nečesa čisto novega. Ne vidimo smisla v tem, da bi ustvarili nekaj čisto novega za Emo oz. Evrovizijo. In s tem mislim, da nismo hoteli ustvariti nečesa, kar nismo mi. Približno vemo, kaj gre čez in kaj ne pri takšni stvari. Toda iz okvira zgodbe in zvoka skupine nismo hoteli. Hoteli smo, da to ostane naša skladba, tudi ko bo konec Eme.
Košir: Omejeni smo samo z minutažo, saj mora biti pesem dolga do tri minute.

Z nekaj besedami: kako bi jo opisali?
Košir: Pesem govori o posamezniku, ki ob poplavi trendov in moralni krizi družbe skuša ohraniti svoj pravi jaz. Skladba pravi, da je sprejemanje drugačnosti prava pot naprej.

Prvič bomo slišali avtorsko skladbo skupine Muff v angleščini. Zakaj takšna odločitev?
Gorše: Ker je nastala v angleščini in nekako zveni bolje.
Senidah: Tudi v slovenščini lahko da zveni dobro. Nismo še napisali slovenske različice besedila.
Košir: Med nastajanjem se je lepo na melodijo prileglo angleško besedilo, ampak dopuščamo možnost, da bo zaživela tudi v slovenščini. Skladba bo tudi na albumu verjetno ostala v angleščini, čeprav bodo preostale skladbe v slovenščini. In pri tej odločitvi so nam pomagala prav pravila Eme, ki te "omejijo" na tri minute in izbiro jezika, v katerem se potem predstaviš Evropi.

Konec decembra ste nastopili na Gospodarskem razstavišču skupaj s skupinami Tabu, Dan D in Siddharta, toda vse, kar je ostalo od vašega nastopa tam, je bilo nekaj zapisov, da so vam predčasno odklopili elektriko. Ko pogledate zdaj na ta pripetljaj z malo distance: kako to vpliva na relativno mlado skupino?
Košir: To so stvari, ki se ne bi smele dogajati. Ne gre za denar, ampak za spoštovanje do nastopajočega. To je tako, kot da bi te jaz prekinil po treh vprašanjih in bi rekel, da je intervjuja konec, zraven bi ti pa še izklopil snemalnik. Nesramno, mar ne?

Precej. Ampak ali vas po "priznanju" od Zavoda IPF zdaj več ljudi pozna kot Muff ali imajo še vedno težave pri povezovanju skladbe Naj sije v očeh in skupine Muff?
Košir: Zdaj imamo že več izdanih pesmi in mislim, da nas nimajo samo kot tiste iz reklame (smeh).

Koliko ste sicer spremljali Emo do zdaj? Miha, vi ste na njej tudi že nastopili.
Senidah: Smo jo spremljali. Jaz imam doma posnete še vse Evrovizije na kaseti. Sem gledala. Spremljam še zdaj (smeh).
Gorše: Jaz sem bil na Emi že kot avtor, član skupine, spremljevalni vokalist. Vem, kako stvari potekajo, tako da ne pričakujem kakšnih posebnih presenečenj. Je pa vsaka zgodba nekaj novega.

Kdaj ste prvič sodelovali na njej?
Gorše: Ne spomnim se dobro. Pred več kot petimi leti, zagotovo (smeh). Z Omarjem sem nastopil kar nekajkrat in ti nastopi so mi najbolj ostali v spominu.
Senidah: Odkar obstaja skupina Muff, ni nastopil na Emi.

Kaj je drugače, zdaj ko prihajate na Emo s skupino?
Gorše: Zdaj imam občutek, kot da grem prvič. Smo ekipa – tako v avtorskem kot v izvajalskem smislu. Čuti se, da dihamo skupaj za skupni cilj in nismo samo del ekipe drugih izvajalcev. To mi je precej bolj všeč.

Koliko ta kratek čas, ki mine od povabila na izbor do izvedbe na odru, 8. marca, vpliva na izvajalca? Je ta kratek čas prednost ali slabost?
Gorše: Slabost. Zato, ker stvari, ki jih moraš ustvariti, ne moreš prisiliti. Ne moreš jih znanstveno umetno sproducirati. Bolje je, če si vzameš čas in počakaš, da nastane nekaj, kar ti je všeč. To je stvar navdiha in ne gledanja na uro.
Košir: Se strinjam. Drugače je, če imaš že kakšen osnutek na zalogi. Mi imamo to srečo ali prekletstvo, da imamo precej teh osnutkov na zalogi, ampak nam primanjkuje časa. Tudi zato še vedno samo napovedujemo album, nismo pa ga še izdali, ker ga še končujemo. Mogoče nas je ta rok prisilil, da smo osnutek, ki smo ga imeli na zalogi, prej realizirali. Težava pa je v tem, da se bo spet rok izdaje albuma še malo prestavil. Čakamo, da bo album na koncu kakovosten.

Glede na to, da bo edini sodnik na letošnji Emi glas ljudstva, menite, da bi bil potreben tudi glas komisije?
Košir: Jaz mislim, da.
Gorše: Težko je tu biti pameten. Preizkusili so že vse načine izbora – s komisijo, brez komisije, samo z ljudstvom – pa vemo, kakšni so bili rezultati. Sam bi raje videl, če bi bila neka kombinacija. Vprašanje pa je tudi, če je mogoče vsem ustreči.
Košir: Težko je ocenjevati kakovost. Če je glasovanje prepuščeno samo ljudem, zmaga tisti, ki ima največ oboževalcev. Kako pa zmaga najboljša skladba, pa je vprašanje?
Gorše: Lahko pa se izide, da ima skupina z največjim številom oboževalcev tudi najboljšo skladbo.

Koliko ste naklonjeni temu, da se glasba ocenjuje in se z njo tekmuje?
Košir: Jaz temu nisem naklonjen, ampak se mi zdi, da se ljudje tudi zavedajo tega, da ni to takšno tekmovanje, kjer na koncu dobiš medaljo in kjer zmaga najboljši. Predvsem se mi zdi Ema festival, kjer se lahko skupina predstavi in naredi nekaj drugačnega. Je evrovizijski festival in ne šport.

Če pogledamo, kaj se zgodi s slovenskim izvajalcem, ki se vrne z Evrovizije. Si v tem primeru želite odhoda na Dansko?
Gorše: Jaz mislim, da gremo lahko brez skrbi tja in se vrnemo normalno. Vsi ti izvajalci, ki so se vrnili in jih mogoče v tem trenutku ni toliko na prizorišču, so bolj ali manj šli na Evrovizijo s skladbami, ki niso bile čisto njihove. Bile so narejene prav za Evrovizijo oz. Emo. Mi pa gremo na Emo z našo skladbo, ki bi pristala na albumu tako ali drugače. Še vedno ostanemo mi, če nastopimo tu ali na Danskem.
Košir: To bo priložnost, da bomo to skladbo predstavili nekemu drugemu občinstvu, ki nas drugače ne posluša. Seveda, če nam uspe zmagati na Emi. Zdaj smo osredotočeni le na nastop.
Gorše: Z Emo in Evrovizijo dobiš nekaj novih oboževalcev, nekaj pa tudi izgubiš. Toda če si iskren v tem, kar počneš, ni bojazni. Zato se mi ne bojimo ničesar.
Košir: Nismo preračunljivi.

V redakciji smo se malo šalili, da ste v primeru odhoda na Dansko v prednosti že samo zaradi imena, saj ga bodo vsi razumeli.
Gorše: Tudi sami smo se šalili na ta račun (smeh – vsi trije).
Košir: Ko smo začeli pošiljati prve SMS-e, da gremo na Emo, smo takoj dobili nazaj odgovore, ki so se vrteli okoli šal na račun imena. Treba pa je poudariti, da ima naše ime več pomenov in ta, na katerega namiguješ, obstaja v slengu in ga večina ne pozna.
Gorše: Muff, Danke, Finke … Vse bo zanimivo (smeh). Ampak to smo mi in se ne ukvarjamo s temi stvarmi. Če se bo ime izkazalo za prednost, ga bomo pa izkoristili z veseljem.

Eno klišejsko vprašanje: kakšna so pričakovanja?
Gorše: Mi smo še v fazi "brainstorminga", kako bomo to izpeljali.
Košir: To je še ena naša klasična zgodba: številne ideje letijo, zdaj pa jih moramo zreducirati v neko obliko. Tisti, ki nas pozna, ne bo presenečen, da smo kaj drugačni. Bo pa naša podoba malce potencirana. Pri nas bo vedno v ospredju glasba.
Gorše: Ne znamo ustvariti šova, ker smo vsi glasbeniki v izhodišču.
Košir: Tako bo kot na nastopih v živo. Mi to glasbo čutimo takrat, ko jo izvajamo. In ko ljudje uživajo, tudi mi dobimo nazaj energijo in oni "šov". Do zdaj nikoli nismo nič igrali na odru. Naša čustva so bila pristna. Zagotovo pa bomo zdaj malo več naredili na stilski podobi, mi pa bomo ostali to, kar smo.

Kaj bo za vas razočaranje?
Gorše: Nič ne more biti razočaranje.
Košir: Ne bo ga. Ne zastavljamo si ciljev. Mi delamo glasbo, ki jo delamo. Skladba bo dobila priložnost, da se predstavi v drugi obliki. Mi smo veseli, da smo del Eme. Mogoče nas bo razočaralo to, da skladba, ko bo končana, ne bo zvenela tako, kot bi si mi želeli.
Gorše: Razočaranje bi bilo, če bi naredili skladbo, v kateri ne bi pustili našega 100-odstotnega vložka.
Senidah: Mene bi razočaralo, da ne bi zmagali. Šalim se! Prvič gremo. Dali bomo vse od sebe, ampak gremo uživat. Čeprav, ko jaz vidim oder, vidim velik oder (smeh). Gremo se zabavat.