Za najboljšo skupino letošnjega festivala FM 4 Frequency so obiskovalci izglasovali karizmatične Angleže Muse. Nastopili so kot zadnji izvajalci in zvezdniki prvega (četrtkovega) večera na glavnem odru, predstavili pa so predvsem pesmi z odličnega novega albuma Black Holes and Revelations, ki je nominiran za britansko glasbeno nagrado mercury za album leta (kot tudi aktualna albuma britanskih zasedb Arctic Monkeys in Editors, ki sta nastopili v petek). Razkošna osvetlitev in predvsem vrhunsko odigrane pesmi z izjemnim glasom pevca, kitarista in pianista Matta Bellamyja so pričarali nepozabno vzdušje.

Ogrevanje z Nada Surf, Morrissey podcenjen?
Tudi sicer je bil četrtkov program na dirkališču blizu »Mozartovega« Salzburga izjemen, zato smo morali s težkim srcem zavestno izpustiti nekaj odličnih izvajalcev. Švedsko skupino Sugarplum Fairy, neke vrste »mlajšo izdajo« Mando Diao (med skupinama zares obstajajo sorodstvene vezi - dva člana mlajše skupine sta brata enega izmed pevcev starejše skupine), ki je odprla festival in naj bi veliko obetala, smo zaradi logističnih zapletov(novinarski kamp je bil zelo daleč od tistega za navadne smrtnike in nismo se mogli izogniti skoraj planinskim podvigom po tamkajšnjih zelenih pašnikih) zamudili in na srečo ujeli newyorške poprockerje Nada Surf, ki so po uspešnici Popular iz devetdesetih malce poniknili, tu pa s svojimi lahkotnimi spevnimi pesmimi ogrevali zbrano mladino.

Po priljubljenih Berlinčanih Wir Sind Helden, ki svojo glasbo označujejo kot "synthie-punk-pop" in so jim z veseljem pritegnili pretežno nemško govoreči obiskovalci (znašli so se na četrtem mestu lestvice najboljših izvajalcev po mnenju obiskovalcev), se je na glavnem odru pojavil legendarni Morrissey, ki mu kljub zanj značilnem teatraličnem nastopu nekako ni uspelo navdušiti za njegovo resnejšo glasbo verjetno malce premladega občinstva. Mladenke in mladeniči so bili zaposleni z bojevitim prerivanjem v prve vrste, da bi imeli kar najboljši izhodiščni položaj za ogled nastopa skupine Muse.

Bodycount's in the house!
Med na pol (z)dolgočas(e)nim Morrisseyem smo se zato odpravili do drugega odra, kjer so se zbrali ljubitelji »jeznejših« ritmov – nastopali so Bodycount z Ice-T-jem, ki je v svojem slogu med občinstvom iskal »kukluksklanovske prasice« in pozival k uporu proti možem v modrem. Z veseljem smo se pridružili vsesplošni noriji in se prerivali med (nekdanjimi) dolgolasci. Proti koncu nastopa je Ice-T na oder povabil tudi svojega najstniškega sina Little Ica in povedal, da je bil zdaj 14-letni fant rojen na prvi turneji Bodycountov, kar potrjuje, da se vsi skupaj staramo!

Diskotečne glamurozneže Scissor Sisters, ki so sklenili četrtkovo dogajanje na drugem odru, smo žal skoraj v celoti zamudili, saj je bilo kljub novinarskim vstopnicam za preboj v prve vrste med Muse treba pokazati kar nekaj poguma in se navaditi na sovražne poglede mladostnikov. A na festivalih s toliko velikimi imeni je pač tako – težko, celo nemogoče, je ujeti vse skupine, ki bi si jih radi ogledali.

A. K.