"Govori se, da bo danes dober koncert tu notri," je še dobri dve uri pred sinočnjim nastopom Elvis Jacksonov razlagal prešerno nasmejani bobnar Marko Soršak – Soki zunaj obzidja Križank mimoidočim. Sam se je za ta nastop pripeljal iz Maribora s svojimi najbolj gorečimi oboževalci z vlakom, saj so Slovenske železnice na dan koncerta ponujale organiziran prevoz do Ljubljene na tako imenovanem Glasbenem vlaku. To je bila za bobnarja enkratna izkušnja, še nikoli prej se namreč ni na koncert pripeljal z vlakom. "Glede na to, da je bila ura petnajst do enih, nas je štartalo osem, kar mislim, da je super. Pili smo, malo smo si peli, malo zaigrali," je pojasnil za MMC Soršak (pogovor z njim si v celoti lahko pogledate v videu desno).

Kot je v navadi skupine Elvis Jackson, so tudi tokrat vse stavili na sproščenost. In zadeli v polno. "Pričakujemo to, kar se vedno zgodi – en velik žur. Vreme imamo fenomenalno," je bil za MMC optimističen bobnar. Skupina, za katero so že štirje izdani albumi in 13 let delovanja, se je tudi tokrat držala preverjenega recepta: pevec David Kovšca - Buda je bil domala povsod – na odru, pod njim, meter nad njim, na nogah, na glavi, manjkali pa niso niti njegovi značilni visoki štarti proti prvim vrstam in "pokanje" različnih grimas; navidezna nonšalantnost basista Erika Makuca – Slavca; kitarist Boštjan Beltram – Berto je poleg najbolj pogumnih obiskovalcev oz. "plavalcev" preizkusil čare "stage divinga" v Križankah (zelo omejenega zaradi strogih varnostnih ukrepov); Soki pa je "namučil" svoje bobne (pred Fear Off).

Manjkale niso niti napihljive blazine in delfini. Leteli so konfeti (med Get up), letel je straniščni papir (med Hawaiian Club), izostala pa ni niti njihova vokalna himna Smoke the herb. Oder Križank pa je bil tudi dovolj velik, da je za malo več kot tri minute postal improvizirani park za rolkanje (med Not here to Pray).

Tako znano, pa vseeno drugače
Toda vse le ni bilo "že videno" (tudi sam repertoar je bil spremenjen, če ga primerjamo z zadnjim večjim nastopom skupine pri nas v Kinu Šiška decembra leta 2009), saj je skupina na oder povabila okoli 50 glasbenih gostov – no, večina je bila del akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem (ki je med drugim postregel tudi z izvedbo partizanske pesmi in neuradne himne Primorske, Simonitijeve Vstala Primorska). Primorske vrste na koncertu pa so okrepili tudi člani ulične bande Ante Upedanten – gre za bend, ki z akustičnimi inštrumenti za staro šaro preigravajo skladbe vseh mogočih izvajalcev (sinoči so se predstavili s tremi). "Odločili smo se za komercialno manj znana imena. Zaradi tega, ker smo želeli narediti iskren koncert in povabiti prijatelje, dobre glasbenike - da naredimo eno fenomenalno vzdušje s polno mero energije, ki jo Elvis Jackson po navadi vedno da," je za MMC pojasnil Soršak.

Skupina je tako v malo več kot dveh urah spomnila vse (bolj ali manj stilsko usklajene) obiskovalce koncertov, kakšen je užitek spremljati nastop, kjer ni vsak gib določen s premikom reflektorskih luči, kjer ni vsak aplavz že skorajda prisiljen in kjer nikomur niti na misel ne pride, da ne bi vsaj glasovno pospremili dogajanje na odru.

Bobnarski uvod in adrenalinski konec
Sam koncert primorsko-štajerskih skapunkerjev se je sicer začel nekaj minut po pol desetih zvečer, ko so se skozi ostro oko varnostnikov prebijali še njihovi zadnji oboževalci ob bobnarskem uvodu z Wake me up. Občinstvo razgreto še od zvokov njihove predskupine – beograjskih S.A.R.S. ni dolgo oklevalo in stalo nepremično. Prve vrste so se dvigale nad vsemi že v samem začetku koncerta, roke v zraku pa so do petnajstih minut do polnoči imeli v zraku vsi (vsaj pri eni skladbi iz repertoarja).

"Začnemo dobro, končamo slabo," se je na pol v šali pred koncertom za MMC pošalil Soršak, ko se je pohvalil, da do samega začetka koncerta niso imeli nobenih težav. A njegova napoved se je izjalovila. Brezhibnost tonske vaje je namreč za par minut pokvarila kitara po tretji skladbi večera Running. "Dajmo en aplavz. Kitara je šla v k****. Ja, to se dogaja tudi majhnim," je bil nezadovoljen Buda in ob tem kmalu dvignil razpoloženje: "Hvala bogu, imamo vsaj čas nazdraviti."

Redki žvižgi iz občinstva in neprijetno nekajsekundno čakanje je bilo takoj pozabljeno ob priključitvi nove kitare in skladbama My Beer (ki je bila posvečena vsem metalcem na koncertu in je ponudila še s prikazom Budinih sposobnosti na trobenti) ter Trigger. Na odru pa niso dolgo samevali, saj se jim je z akapela (skoraj beatbox) vložki pridružil zbor ob Dry your Tears. Zbrani pa so kar obnemeli, ko so tako znane vrstice: "You got my hand and I know You, I got so much to show You," slišali v popolnoma drugačni različici. A člani skupine svojih oboževalcev niso pustili lačnih niti žejnih klasik, kot so Get up, Rangeros, Morning in You and I. "J**** orožje! Je tako," je po adrenalinskem prepevanju kitic "You and I we got to go", retorično spraševal Buda.

Svoje minute je imel tudi Berto, ki je svojo kitaro zamenjal za violino in skupaj s člani skupine Ante Upedanten "zažgal"nekaj notnih zapisov ob odsotnosti preostalih članov. Energično izživljanje na akustičnih inšturumentih so ob vrnitvi člani prekinili z verjetno najbolj s čustvi nabito skladbo preteklega večera (sodeč po odzivu pubike) This Time. Veliko bolj udarno je bilo nadaljevanje s Salvation, Market Sweets, Street 45 (ko se je znova vrnil zbor), If you Come in Hawaiian Club. Popolni odklop zbranih, ki niso več mogli niti za sekundo stati pri miru, pa so prekinili z akustično verzijo Fear Off, kjer sta si oder delila le Buda in Berto. Nato pa so se Sokiju poleg skoraj da ne dobesednem sprehodu po bobnih (znova je stal na njih in obnorel vse z igranjem) pridružili bobnarski zanesenjaki na solobobnih, kot uvod v Unlucky Guy.

Popolnoma v svoj svet zapadli obiskovalci so svoje zadnje atome skakalne moči porabljali ob Not here to Pray, Against the Gravity in The Burned get Flamed, še pred slovesom Bude z besedami: "Se vidimo naslednje leto!" Le še priklon in v mislih članov skupine so bili znova odri po tujini, kamor se odpravljajo zdaj poleti ter album številka pet.

Več pa si lahko pogledate v spodnji galeriji (kmalu pa bodo na ogled tudi nekateri videoutrinki s koncerta).