"Super. Sploh glede na to, da so zadnjo pesem zapeli drugi namesto mene. Ko je začela publika peti Veter z juga, prvo kitico, sem si rekla: 'Pa najbolje, da se usedem in poslušam.'," je takoj po koncertu za MMC nastop podoživljala glasbenica, ki kroji slovensko pop-rocksceno od leta 1997. Svojevrstno glasbeno popotovanje se je tako končalo tam, kjer se je prvotno začelo, z njeno prvo uspešnico. Toda več kot uro in pol pričakovana skladba ni samo razpela zbranih, ampak jih tudi ponesla na neko drugo čustveno raven, kar so pričale predvsem orošene oči marsikaterega obiskovalca in obiskovalke.

Hladna ni ostala niti vodja čustev za en večer, Tinkara: "Ja moram reči, da vsakokrat, ko jo zapojem, pa je to moja prva pesem, torej jo pojem že trinajst let, enkrat moram narediti statistiko, da izračunam, kolikšno je to število, to je več kot sto, več kot dvesto, mislim, da gremo proti petstoti številki, da sem tolikokrat zapela to pesem, in vsakič me 'razčustvuje', kot bi temu rekli Rusi."

Zavesa se je dvignila in kitara zazvenela
Veliki koncert oziroma celovečerni film, kot ga je v enem izmed prejšnjih pogovorov z MMC-jem označila Tinkara, se je po nekajmesečni odsotnosti na odrih klišejsko začel z dvigom platna, po katerem je najprej dvakrat nemo in po polurnem čakanju pred samo z ojačevalci napolnjenim odrom, v tretje z zvokom opremljen, oživel uvodni video. Počasen dvig "zavese" je razkril spremljevalno skupino in napovedal prihod s flavto "oborožene" Tinkare. Ta je zbrane pozdravila z najnovejšo pesmijo iz albuma The Best Of, vzroka za celotni dogodek, ki je prišla izpod producentske taktirke njenega dobrega prijatelja Andree F, Če je to vse.

Tinkara v družbi flavte
In če je zdržala še tretjo pesem brez nje, jo je takoj, po odpeti Ljubezen je padla z neba, sredi pesmi Od zvezd pijan, vzela v svoje roke – flavto namreč. Diplomirana profesorica flavte je, s solističnimi vložki, obogatenimi s tišjima glasovoma spremljevalnih vokalistk, požela prve večje aplavze navdušenja.

Solistični vložki popestrili koncert
Nenagrajeni pa niso ostali niti bobnarski uvod v Ne odhaja poletje; sprehodi po klavirskih tipkah med Zdaj vem, zdaj grem, ki je takoj na začetku prebudil marsikaterega v občinstvu, in kitarski ekshibicije med Hijene, skladbi, ki jo je Tinkara posvetila svojemu možu Mateju. Z njo je naznanila "najglasnejši del" koncerta in na odru pozdravila novo okrepitev – tretjega kitarista, Jerneja Zormana.

Prebuditev rokerice v pevki je njeno začetno statičnost obrnilo v gibanje. Obiskovalce je to spodbudilo k še večjemu sodelovanju, čeprav bi se lahko nekateri iz zadnjih vrst zaradi nekultiviranih izjav temu odrekli.

Glas miril vse strasti
Končni zmagovalec je bila kljub vsemu pesem, tako da je Tinkara zbrane potiskala v položaj šah-mat še s Slepo srečo, Med zemljo in zrakom. Posebej za ne ravno nabito, vendar prijazno dvorano Kina Šiške pa je pripravila še posebno priredbo skupine Men at Work, Down Under. Vzkliki množice so jo priklicali na oder še enkrat in njen značilen glasovni razpon je zadovoljil sladokusce z Brez laži, pozneje miril s priredbo 29 Palms in jih dokončno matiral z Vetrom z juga.

Spodaj si lahko ogledate utrinke s koncerta in po njem.