Preden se bo nocoj preselil na Križevniško ulico, je uvodna beseda pripadala med drugim Čao Portorož v sodelovanju z Your Gay Thoughts, Karmakomi, New Wave Syrii, Trus! in Kleemarju.

Četrtkov večer je bil dobra priložnost, da obiskovalci na enem mestu vidijo in slišijo trenutno najbolj izpostavljene predstavnike slovenske alternativne glasbe, ki dobivajo vedno več pozornosti v medijskem prostoru. Glasbo New Wave Syrie trenutno lahko slišite v oglasu enega izmed slovenskih mobilnih operaterjev, o Kleemarju so se razpisali na britanskem Guardianu, albumi Trus! (s Kleemarjem), Čao Portorož in Karmakome pa veljajo za tri izmed bolje sprejetih studijskih izdelkov zadnjega obdobja.
Program v Kinu Šiška, ki je tudi letos v povezavi z Radiom Študent soorganiziral festival, je potekal pod naslovom Hibridi sozvočij. Poleg že omenjenih imen so zbrane v zgornjem preddverju animirali Olfamož in Tovariš Strmoglavljen, v spodnjem preddverju pa so bili Theremidi Orchestra + Irena Tomažin. Poleg glasbenega programa je bilo v ospredju sejmišče fonogramov in promocijskih izdelkov glasbenikov in založb t. i. "indiegrad", ki je zasedlo celotno zgornje preddverje, medtem ko so spodaj potekale različne delavnice in okrogle mize.

Karmakoma združila moči z Dot.
MMC se je dogajanju v Kinu Šiška priključil med nastopom posavskih udarnikov Karmakome, ujetih med synthpop/punk in surovi rock. Eneju Mavsarju na kitari, sintu in vokalu, Benjaminu Kovaču na bobnih in Mihi Škafarju na baskitari (občasno tudi kitari) in sintu uspeva s prvencem Imagionation & Mechanical Metamorphoses, da prvine elektropopa ustvarjajo plesno dinamiko, toda rokerski vložki in Enejev raskavi glas še vedno puščajo poslušalca prizemljenega.

A prav pri vokalu ima Karmakoma še nekaj rezerv, saj ta ostaja na isti liniji skozi celoten repertoar. Kontrast temu je predstavljalo njihovo sinočnje sodelovanje s producentko, didžejko, pianistko in vokalistko Dot., ki se je pridružila trojici in z njimi sklenila nastop v jam sessionu. Močen vokal Dot. je že sam po sebi dovolj ekspresiven, a s kitarsko surovostjo in elektroniko Karmakome pride do čisto novega izraza.

Umetniški vtis New Wave Syrie
Elektronsko štafetno palico sta v nadaljevanju večera prevzela člana New Wave Syrie. Nekateri bi rekli, da sta solidna kopija Crystal Castles, a to je precej nehvaležna oznaka. Od začetka svojega delovanja leta 2007 sta Urša Golob in Rok Pezdirc kot ustvarjalca na odru bližje umetniški instalaciji kot koncertu. Ostajata v temi, svoj zvok pa nadgrajujeta z vizualijami, ki nadgrajujejo njune distorzirane melodije. Svoje dodajo z efekti poln vokal in njuna igra med tišino in glasnostjo.

Sinoči sta začela brez vokalnih vložkov, a takoj po skladbi (znani med drugim iz filma Izlet) Let It Out je Katedrala oživela. Njun repertoar so v veliki večini zaznamovale skladbe iz zadnjega albuma Summer, med katerimi izstopajo Not impressed (tudi na račun lirike: "So let's make it clear, nothing's gonna happen here."), Beat me Up (z že skoraj ZF-učinki obstreljevanja), Bang in Shut My Eyes. Zasedba New Wave Syria je postala sozvočje estetike, a tisto, kar ju odlikuje - prostor, ki si ga vzameta za dolge elektronske izlete - je tudi tisto, kar ju omejuje, saj se odlike v njuni glasbi pogosto izgubijo v dolžini.

Trus! in Kleemar za zaključek
Zadnja beseda večera na velikem odru je pripadla garažni alternativi, ki se spogleduje z elektroniko oz. raziskovanjem vseh prostranstev znotraj nje, Trus! in mojstru tipk Kleemarju. Pozna ura - nekaj minut po polnoči - je bila vzrok, da se je pod odrom zbralo manj ljudi kot na nastopu New Wave Syrie. A to ni preprečilo, da se glasbeno raziskovanje skozi skladbe iz skupnega albuma Banana Split ne bi zgodilo.

Čeprav bi lahko Boštjana Simona na sintih, Marka Lasiča na bobnih in Jeleno Rusjan vtaknili v predalček pankovskega igranja z elektroniko, je Trus! veliko več od tega. Gre za raziskovanje tako panka kot elektronskega novega vala, garažnega zvoka, kar se vse zapakira v izraznost Rusjanove v vlogi prve podajalke glasovnega sporočila. Kleemar, ki smo ga do zdaj lahko spoznavali kot člana iz ozadja Lollobrigide, tu stopi v središče in ni več postranska figura, je osrednja in zato tudi z vsemi dovoljenji, da zvok pelje na nove ravni.

Festival druženja
A festival Tresk se je tudi tokrat izkazal za festival druženja. Kino Šiška je bil okoli desete ure zvečer poln - pred vhodom. Tam so se izmenjavale ideje, medtem ko so se v poznih večernih urah v Katedrali na odru menjavale skupine, ki so nastopale v napol praznem prostoru. Glede na to, da je bilo dogajanje razdrobljeno po celotnem Kinu Šiška, bi bilo morda smotrno, če bi postavili oder kar zunaj.

Nastopajoče na glavnem odru je povezovalo to, da bi jih z lahkoto postavili na tuje evropske klubske odre, kjer bi polnili prostore, a hkrati bi se izgubljali med množico enakih. V Sloveniji je število občinstva omejeno, svoje prispeva tudi to, da je festival sredi tedna, in že klasično zamujanje, zaradi česar je zadnji nastopajoči sinoči stopil na oder s 50-minutno zamudo od napovedi. A slovenska alternativna glasba ni daleč od svetovne. Se pa za večjo prepoznavnost vedno bolj oddaljuje od dodane vrednosti, ki pa se lahko ustvari samo na domačih tleh in ne ob spogledovanju z angloameriškimi standardi.