Ko so Dan D na dan norcev v manjšem klubskem okolju (kjer so tudi začeli pisati svojo zgodbo Tiho) udarili z nekakšno vrnitvijo v preteklost, v čase jugonostalgije, so hkrati zatrjevali, da je to le projekt, s katerim niso naredili koraka vstran, ampak nazaj. "To je posledica tega, da si za razmislek nismo vzeli več kot deset minut," je takrat razlagal pevec skupine Tomislav Jovanović - Tokac.

Zvok prestavljanja radijskih frekvenc, ki je odmeval po Prostoru urbane kulture, med strmenjem obiskovalcev v zatemnjen oder, je simbolično uprizoril fazo iskanja, v katero je bila skupina pahnjena po uspešnem koncu zgodbe, ki so jo zaznamovali organski zvoki preprostih glasbil, nabranih z vseh koncev, povezanih v delujočo harmonijo z naslovom Tiho.

Oboževalci so čakali na vrnitev skupine k elektriki, a člani skupine so našli iskro za nadaljevanje v pogovorih po koncertih, ki jih je spodbudil intimnejši pristop h glasbi. V ozadju se je dve leti razvijala ideja, ki so jo včeraj z avdio-vizualnim performansom uprizorili na velikem odru Kina Šiška. Ostale so žarnice, s katerimi so Dan D prepotovali Slovenijo v sklopu turneje Tiho, a te so večino časa ostale ugasnjene. Električni tok so namesto v njih spustili v glasbila.

Dan D se v novi zgodbi DNA D predstavljajo renovirani, v stiku s časom in z jasno vizijo. Končano je obdobje podrejenosti bobnarja Dušana Obradinovića - Obre, kitarista Marka Turka - Tuča, baskitarista Nikole Sekulovića in klaviaturista Boštjana Grubarja v klasičnih rokerskih okvirih (dve kitici, refren, dve kitici, refren, kitarski solo, refren), kjer je vse niti z vokalom vlekel Tokac. "Žurerski rock" so pretvorili v premišljeno celoto, kjer se spogledujejo z EDM-vzorci, dubstepom, new wavom in psihedelijo. V besedilih se igrajo s kruto resnico, bibličnimi motivi, absurdom in lepoto, ki nas obdajata.

Ni več romantike - kjer "počasi ... postajam bolj lahak, ko vdihneš moj zrak". In to je ob prvem srečanju s črno-belimi tipkami naznanil Grubar, ko je temno Katedralo ob zvokih orgel popeljal v neke vrste cirkusantski film. Dve nasprotji, neznosna preprostost in zapletena dovršenost, ki so ju Dan D pilili celoten album. Tokac se je po klaviaturskem uvodu sam podal za črno-bele tipke in s pritiskanjem le na nekaj tipk kot neke vrste duhovni vodja odpridigal skladbo Ni je - kombinacijo preprostega melodičnega ozadja in baročne Tokčeve vokalne interpretacije.

Komercialni približek alternativi
Toda to je bila le predigra, ki so jo pripravili Dan D. Svetloba se je umaknila s Tokca, prvič je odjeknila kitara Tuča, žaromet je osvetlil tudi njegov del odra, za njim še Obro in Sekulovića. Katedrala se je znašla v svetu industrijskega rocka, kjer so ob pesmi Matica prevladovali kitarski učinki Tuča in izleti Grubarja v elektronske vode.

Njuna kombinacija glasbil je ustvarjala retro-futuristični zvok, v katerem se lahko najde tako ljubitelj alternativnih velikanov Laibach ali Demolition Group kot tudi svetovljansko usmerjen ljubitelj temačnejše elektronike, kot jo z novim albumom v tujini predstavljajo na primer Nero. Vse skupaj pa je podkrepljeno še z liriko: "Z vročih vrhov tvojih prstov naj vdihnem spet."

Dan D se na novem albumu igrajo s preverjenimi komercialnimi vzorci, ki jim jih je uspelo podrediti zakonom rokerske izraznosti. Izstopa predvsem preskok Grubarja iz "prve vrste obrambe" v "prvo vrsto napada". Tokac je le del ekipe, nič več gonilna moč. To se lepo izkaže v skladbi V tvojih očeh, kjer pevec samo ponavlja refren, odsotnost besedila pa nadomeščajo subtilni ritem Obre in Sekulovića ter distorzijski učinki kitare, kjer se je sinoči na odru Tučo vrtel fizično in zvokovno za 360 stopinj.

DNA D 2 - ista besedila, drug zvok
Temačnejši Dan D z novim albumom postrežejo tudi s končno obliko "osnutkov", ki so jih aprila predstavili na albumu DNA D. Besedila skladb so ostala ista, spremenila se je njihova zvočna podoba. Največji aplavz je tako znova požel Obra, ki se je postavil pred mikrofon ob skladbi Mama ne dovoli. V nadgrajeni različici te skladbe Sekulović stopa na pedal basbobna, Tučo nažiga kitaro, Tokac pa se priključuje vožnji s spremljevalnim vokalom in orglicami.

Že od aprila znano skladbo Solze z neba so predrugačili s subtilnejšim ritmom, Hlapec je dobil bondovski pridih: znova s Tučem in Grubarjem v glavnih vlogah ter Obro z začetnim ritmom koračnice. Prav bobni pa so prevzeli glavno vlogo tudi v skladbi Ona sanja.

Realistična melanholija, zavita v futuristično pozitivno embalažo, dobi svoje "razsvetljenje" v obliki skladbe Sonca 2. "Programming" Grubarja v slogu kakšne Bachove ode letnim časom - Sonca 2 bi bila v tem primeru pomlad - ponese skladbo čez sfere dubstepa do vrha, ki ga naznanijo močni udarci Obre ob besedilu: "Sam' molčala sva oba, da sem padel iz neba. Čutim te bolj kot vse ljudi."

Dan D z novimi starimi vzorci
Bolj ko se je predstavitev bližala h koncu, bolj so Dan D odsevali ogledalo časa. Obra se je premaknil na elektronske bobne, Tokac je pridigal o času s skladbo Zdaj gre zares, Grubar je gradil stopnjevanje z izstopajočimi synthi ob valoviti basliniji, Tučo je posegal v ustaljen ritem z distorzijo, v ozadju pa se je predvajal črno-bel ples "zombijev".

"Dandejevska" reinterpretacija EDM-ja v rokerskem izrazu se je še bolj izkazala ob skladbi Brat moj, kjer je vmes posegel še ritemvzorec trancea. Vse to ob zapetem testamentu časa: "Vse meje so padle za boljše čase, vsak je zdaj sam zase, brat moj." Svojo zgodbo so končali s svojevrstno igro z religijskimi motivi - v ozadju je bilo mogoče slišati tudi spremljevalne vokale, posnete v slogu cerkvenih zborov - ob skladbi Odrešitev.

In če se vrnemo k vlečenju vzporednic s projektom Tiho. V novi zgodbi je ostal še en motiv z njega - Obra na tubi. Le da tokrat manj spretno lovi tone ob skladbi Rekli so in ob podpori Tokca na orglicah. Večer brez nizanja preteklih uspešnic in tudi ob odsotnosti nagovorov Tokca so Dan D končali z vrnitvijo na oder in udarnejšo izvedbo skladbe Voda. Obiskovalci so nepremično stali v Katedrali še nekaj minut, upajoč, da se novomeški rokerji, ki drvijo k 20. obletnici delovanja, vrnejo, toda želja je ostala neuresničena.

Jardier kot dodatek večeru
Dan D so namreč za dodatek k večeru poskrbeli že na začetku, ko so kot predskupino postavili novo ime na domačem glasbenem prizorišču Jardier. Skupina na čelu s kitaristom in pevcem Alexom Raztresnom je ob krstu na velikem odru Kina Šiške predstavila skladbe s svojega prvenca, ki so nalašč za radijske postaje. Toda kljub že sprejetim skladbam, med katerimi so Sailor, Pieces, Tension in Core, mora peterica potencial še razviti s koncertno kilometrino.