Andrej Pompe je namreč v čast praznovanja svojega okroglega 60. leta (dopolnil jih je pred tedni) zbral vse, ki so mu pomagali pri gradnji njegove glasbene zapuščine, ki sliši na ime Predmestje in Panda, na Oder pod zvezdami lutkovnega gledališča v Ljubljani. "Danes je eden lepih dogodkov, ki kažejo pestro glasbeno pot enega človeka, nekaj ljudi in na odru nam je uspelo obuditi nekaj zelo lepih asociacij," je dogodek opisal basist Vanja Pirc.

Krmilo časovnega stroja je bil tako v rokah Pompeta. Koncert je naslovil Zate in Zame ter ga hkrati posvetil vsem zaljubljencem, ki so svoj praznik praznovali dan predtem. "Moje življenje z glasbo se je začelo, ko me je gospod za bobni - gospod Janez Hvale - poklical in rekel: 'Veš, jaz imam enega kitarista, zate pa vem, da imaš enega basista. Lahko bi naredili bend.' Tako se je rodilo naše Predmestje," je opisal svoje začetke Pompe.

V instrumentalnem duhu, kjer so do izraza prihajale predvsem solaže Saša Malahovskega na saksofonu in Petra Grudna na kitari, so se luči usmerile na prvo Predmestje (petkovo zasedbo so še sestavljali Janez Hvale na bobnih, Pompe na klaviaturah in Vlado Pirc na basu). Prizorišče, ki je združilo res največje ljubitelje nostalgije, so napolnili zvoki prvega singla Predmestja Ritem življenja in največje uspešnice Oaza.

"Jaz sem vmes moral malo v vojsko. Ko sem prišel nazaj, se ta zasedba ni več spravila skupaj, zato smo naredili novo," je nadaljeval Pompe v nepretrganem ritmu. Na odru so se v nadaljevanju zvrstili bobnar Andrej Petkovič, ki je prišel za to priložnost naravnost iz Splita, Marjan in Slavko Lebar ter Marko Bitenc. Jam session, ki je še vedno ujet na avdiozapise, toda le redko vzet z zaprašenih polic, je postavil dogajanje v neko popolnoma drugo dimenzijo. Dimenzijo, kjer so bila v ospredju le glasbila in občasni vokalni minimalizmi v obliki refrenov. Vmes pa ni manjkalo niti voščil Pompetu.

Vse skupaj je nadgradil prihod Nece Falk, ki je spomnila na svoj uspeh na Slovenski popevki leta 1979 s Predmestjem in skladbo Ljubimec moj. Taxi je popeljal zbrane v obdobje, imenovano Panda. Suzana Jeklic, Suzana Werbole, Katja Obleščak in Sara Petrovčič so s svojimi glasovi vodile po pestri zgodovini "feniksa, ki se vedno dvigne iz pepela". Zaradi odsotnosti predzadnje članice Pande Saše Danilove (koncert je izpustila zaradi bolezni) je do svojih minut prišla predvsem Petrovčičeva. Suvereno se je sprehajala po starih uspešnicah in nove vodila z džezovskim pridihom njenega močnega glasu.

Piko na i dogajanju je postavil prihod Matevža Šaleharja - Hama, ki je znova dal občutek, kako bi zvenela Panda, če bi kdaj imela moškega vokalista. "Če sem popolnoma odkrit, smo nekajkrat pomislili, da bi malce poenostavili življenje v skupini (smeh). Še posebno takrat, ko se je zaključila zgodba s kakšno pevko. Kakor koli vzameš, smo si moški in ženske različni. Moški smo enostavni, ženske pa imate malce drugačne poglede na stvari. Kar ni nič narobe (smeh). Včasih pa se zelo zakomplicira. Kadar koli smo iskali, smo vedno intuitivno izbrali pevko," je v nedavnem pogovoru za MMC pojasnil Pompe.

A kdor pride na Pando, pa naj bo to tudi v čast obujanja celotne zgodovine, ne more mimo največjih klasik. Tokrat so jim Sive ceste servirali z vokalom Suzane Werbole, Daleč stran pa kar s kvartetom pandic, ki se mu je pridružil vsak obiskovalec v dvorani.

Več utrinkov pa najdete v spodnji galeriji.