Šifrer se je tokratne organizacije koncerta lotil s prebrisano oglaševalsko akcijo. Na plakatih, ki so vabili obiskovalce na koncert, je izstopal napis "Več kot 1000 ljudi je ostalo brez vstopnic ob njegovem zadnjem koncertu v Cankarjevem domu! NE BODITE PREPOZNI". Napovedan koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je glasbenik razprodal, zato se je odločil še za enega - ob 18. uri. Tega smo se udeležili z "zamudniki" tudi mi. Čeprav v prvo dvorana ni bila razprodana, je bila glasna.

Na presenečenje zbranih se je prvi mož koncerta pred njih postavil pod krinko. S črno lasuljo in brki je prikorakal iz občinstva in se postavil pred rdečo zaveso, za katero so že stali prekaljeni glasbeniki na čelu s klaviaturistom Miranom Juvanom in baskitaristom Janijem Hacetom.

Šifrer si je pred dvigom zavese vzel nekaj trenutkov in priznal, da je organizacija takšnega koncerta z leti vedno večje tveganje: "Leta ... Saj veste, kako je to. Z leti je hecna stvar. Vsi mislijo, da če si star, si pameten. Ni res. Jaz poznam veliko ostarelih buteljnov. Ker nekateri nikoli ne dozorijo, se samo postarajo. Mislim, da moraš za takšne stvari, ki jih počnem jaz - po skoraj že 40 letih -, imeti samozavest. Ki je ni vedno na pretek. Samozavesti ni vedno na pretek. Samozavest ni prepričanje o zmagi, ampak pomirjenje, da lahko tudi ti izgubiš."

"Če se odločiš za takšno zadevo, kot sem se jaz, imaš veliko možnosti, da bom nekoč tu stal sam," je nasmejal občinstvo Šifrer. Glasbenik se je v hram kulture vrnil leto dni po izdaji novega albuma Srce in razum ter po potovanju po Avstraliji in Novi Zelandiji, ker je bil srečen. "Sreča je kot metulj. Ko ga lovimo, se nam stalno izmika. Ko pa preusmerimo pozornost na druge stvari, nam pristane na ramenu. Tudi nocoj hodim z metulji na ramenih, in ko vas gledam, imam zelo dober razlog za to," je priznal Šifrer.

Toda to ni bil večer predstavljanja novega albuma niti ni bil večer nizanja uspešnic, šlo je za neke vrste notranji dialog glasbenika, ki ga je strnil v dve uri dolgo predstavo. Takoj po zadnjih verzih skladbe Srce in razum je namreč iz zvočnikov začel odmevati glas Mihe Šaleharja - notranjega Šifrerjevega glasu za en večer, ali kot se je izrazil sam, je bil za nekaj minut Šifrerjevo "srce ali razum ali vest".

"Zgornji in spodnji pritisk sta stabilna - rahlo rasteta. Zgornja glava gorenjsko pragmatična, a vendarle napreduje. Zdaj Andrej, da doženeš, da srce ni razum in razum ni srce, ni treba, da si Nikola Tesla, samo Gorenjec. Srce bi, ampak razum ne plača. Ampak, spoštovani in cenjeni, tudi gorenjska modrost terja svojo evolucijo. Še pred 35 leti Andrejev domnevno pošteni razum ni mogel razumeti lepih deklet," je začel uvodni govor Šalehar, ki so ga pospremili zadržani nasmehi v dvorani.

Dramaturški lik je prekinil Šifrer, ki se je vživel v lik žrtve svojega koncerta - češ da ga glas nad njim oz. znotraj njega napada. "Danes sem mislil, da bom imel miren koncert. Vedno se najde en romar, ki mi meče naprej, kaj je bilo pred 35 leti. Samo bilo je pa 'fajn'. Določene stvari so bolj funkcionirale kot zdaj. Sem pa zdaj bolj zrel," je prvo dejanje sklenil Šifrer in se preusmeril v glasbeni del predstave.

Brez harmonike ni šlo
Znotraj retrospektive je s citati iz skladbe Oče Šalehar uspešno naredil preskok s Šifrerjevega opusa na prve goste večera. "Brez harmonike ni nič, moj fant. Harmoniko posluša danes že vsak. Brez tega glasbila nisi glasbenik. Na take glej, kot sta Avsenik in Slak," je odmevalo po dvorani, ko so na oder stopili Modrijani.

V vlogo prvega glasu se je postavil Rok Švab in ob spremljavi a cappella odpel Šum na srcu. Šifrerjevo zapuščino so pozneje nadgradili še s predrugačeno izvedbo skladbe - v slogu valčka - Vsaj za en dan (kjer je bil v glavni vlogi Peter Oset) in seveda s skladbo Oče skupaj s Šifrerjem.

A Modrijani so le odprli večer glasbenih gostov. "Prosim, če pride nekaj najlepšega, kar so naredili pri Marinškovih," je Šifrer napovedal svojo naslednjo gostjo. Tina Marinšek je zadnja v vrsti glasbenih sodelovanj Šifrerja - skupaj sta pred dnevi predstavila nov duet Taki ljudje, ki ga zdaj širita tudi po koncertnih odrih. "Nič, zdaj si bom vzela dve minuti zase," se je usedla na rob odra po odhodu Šifrerja Marinškova in nadaljevala. "Lahko se malo pogovorimo. Kakšno rečemo. Kar blizu ste. Besede tudi še niste imeli ... Bi kdo rad kaj povedal?"

Nenadoma se je oglasil glas Šaleharja, ki je občinstvo skupaj z Marinškovo odpeljal v novo zgodbo, katere rdeča nit je bila izpoved grehov. "Zdaj se mi spet malo dogaja. S Šifrerjem nastopam, ljudje vidijo plakate po Ljubljani, kjer so napisani še Modrijani in Klemen Bunderla in z malo manjšimi še Nipke in Miha Šalehar. In me sprašujejo, kako zdaj to, Tina? Kako to, da to počneš? Ni jim najbolj prav: 'S Šifrerjem nastopaš.' In ne morem, da jih ne bi še bolj čukasto pogledala nazaj: 'Zakaj pa ne.' In zakaj jih pogledam čukasto, ker ljudje očitno imajo svoje mnenje. Ni jim prav, da nastopam s Šifrerjem. Nekaterim. In s tem se grozno močno strinjam - da ljudje razmišljajo s svojim srcem in razumom in ni potrebno, da vam je vse vedno prav," je sklenila svojo izpoved pevka.

V slogu zgodbe, ki si jo je zamislil Šifrer, je sledila "pokora", ki jo je izrekel Šalehar: "Marinškova, saj ni tak greh - nečistovanje s starejšim gospodom - dvakrat Stoj, Marija." In res, prva je sledila že takoj za izrečenimi besedami, ko je le ob spremljavi Juvana na klavirju s poudarkom na pripovedovalno izraznost Marinškova občinstvu predstavila svojo različico zimzelene skladbe.

Gostje z vseh vetrov
Nizu gostov se je v nadaljevanju pridružil tudi Boštjan Nipič - Nipke. V kombinaciji z Marinškovo in Šifrerjem je prevzemal pobudo znotraj navijaško nastrojene skladbe Tečem in nato izkoristil svoje minute na odru za pridigo o današnji družbi, ki jo je strnil v skladbi Se obrnemo stran. Toda trenutek resnosti je kmalu zatem spremenil nazaj v šalo Klemen Bunderla znova v vlogi Šifrerja, le da si je ob skladbah Gorska roža in Martinov lulček z glasom vedno manj trudil posnemati prvega moža včerajšnjega koncerta in vedno bolj v ospredje postavljal svoj glas.

Za kontrast je poskrbel še ena mlada gostja, in sicer Mojca Hudovernik, ki je med koncertom Šifrerja spremljala v vlogi spremljevalne vokalistke, za zbrane pa je na pobudo Šifrerja obudila čase, ko je Neca Falk prepevala skladbo, ki je prišla izpod peresa Šifrerja - Vsi ljudje hitijo.

Nepričakovano je pisano druščino popestril še prihod mojstra bluza Eugena Hidawaya Bridgesa, ki ga je Šifrer povabil ob skladbi Zoboblues. In nomadski glasbenik je svojo dušo pustil ob posnemanju zlogov v slovenščini znotraj omenjene skladbe in s svojo avtorsko skladbo Keep On Loving You, za katero je navdih našel pred leti, ko je obiskal grad Otočec in tam opazoval par, ki je bil poročen že 50 let.

Pestra paleta glasbenikov z vseh vetrov se je zbrala na odru za sam konec, ko so se od razpetega občinstva poslovili s klasikama Vse manj je dobrih gostiln in Za prijatelje. In tako se se je tudi končala nova epizoda gostovanja Šifrerja v hramu kulture.