Snap! se je v zadnjem času vrnil skupaj s četo skupin iz 90. let prejšnjega stoletja (Technotronic, 2Unlimited, Ace of Base, La Bouche), ki so našle svojo nišo v vzbujanju nostalgije. In tako ju je pot pripeljala tudi v Slovenijo. Foto: Marko Ocepek
Snap! se je v zadnjem času vrnil skupaj s četo skupin iz 90. let prejšnjega stoletja (Technotronic, 2Unlimited, Ace of Base, La Bouche), ki so našle svojo nišo v vzbujanju nostalgije. In tako ju je pot pripeljala tudi v Slovenijo. Foto: Marko Ocepek
V Sloveniji je pevko in raperja pričakal poln klub, ki je oživel ob skladbi Rhythm is a Dancer. Gre za najbolj prodajani singel v letu 1992 v Nemčiji in Veliki Britaniji. Foto: Marko Ocepek

Nismo se trudili. Nismo razmišljali o tem, da posnamemo uspešno ploščo. Nihče izmed nas ni vedel, kaj se bo zgodilo z njo, ampak postala je svetovna uspešnica. In še vedno smo tu 25 let po izdaji prvenca (smeh).

Po World Power je skupina izdala še tri zelo uspešne albume: The Madman's Return (1st Edition), Welcome To Tomorrow in The Cult Of Snap. Foto: Marko Ocepek

Da, še vedno ne vem ničesar o elektronski glasbi. Sploh. Sem džezovska pevka, še predtem sem pela gospel. Ko sem doma, si včasih zavrtim elektronsko glasbo (smeh). Ne hodim po klubih, ampak rada imam to zvrst glasbe, ker se dotakne toliko ljudi. Ko vidiš njihove obraze na nastopih, je težko, da se ne poistovetiš z njimi.

Fordova te dni nastopa z novim mladim raperjem. Foto: Marko Ocepek

Gre za čarobni proces. Ne maram pisati skladb v sredo ob 15.00. To ne gre tako. Včasih jo napišem v četrtek ob štirih zjutraj. Včasih sem zunaj in se spomnim melodije. Vzamem svoj telefon, grem na stranišče in posnamem idejo. Malo tudi igram in potem odigrano idejo predstavim fantom. Toda odkar se gibljem v "danceu", delam s številnimi didžeji. To mi lajša življenje, saj samo začnem peti na glasbo, ki mi jo predstavijo. Tako ustvarjamo čarovnijo.

"Nikoli nisem sanjala, da bom kdaj prišla v Slovenijo. Je lep kraj. Hvala, ker me gostite," je dejala Fordova pred zbrano množico. Foto: Marko Ocepek

Delala sem s številnimi ljudmi, in preden so zvedeli, da sem prezasedena, se je že vse izrodilo. Dejali so, da me niso našli, zato so najeli neko dekle, ki je samo odpirala usta v videospotu. Toda bili smo pod isto založbo, kot sta bila Milli Vanilli - in vsi vemo, kakšne težave sta imela. Zato so me poiskali z zajetnim kupčkom nemških mark (smeh).

Fordova še naprej ohranja duh Snap!. A hkrati piše glasbeno zgodovino. Navsezadnje je bila prva izvajalka, ki je podpisala pogodbo z založbo Total Experience Records, bila na turneji z Rolling Stonsi, Chako Khan ... Foto: Marko Ocepek

Dokler bodo obstajali ljudje, ki morajo podoživeti svoje spomine prek mene, imam to odgovornost. In dokler bom lahko, bom vztrajala.

Legendarno pevko in precej mlajšega raperja so prišli pogledat tudi nekateri znani Slovenci. Foto: Marko Ocepek
Snap! v Sloveniji

50-letna pevka je živa enciklopedija glasbe. Njen oče je bil uspešni glasbeni založnik in producent Gene Redd. Svojo ljubezen do petja je sprva izražala v gospelskem zboru, hkrati pa nikoli ni skrivala svoje naklonjenosti do skladb Chake Khan. Zase je vedno trdila, da je bila njena skrajna oboževalka. Njena polsestra Sharon Redd - ki je bila v 70. in 80. letih zelo uspešna izvajalka, ena izmed prvotnih članic Harlettes, spremljevalnih pevk Bette Midler - je bila tista, ki jo je povezala s Khanovo. Vrsto let je bila njena spremljevalna vokalistka, toda njuno pravljico je prekinil spor. "Nikoli se nisva sprli s Chako. Imela sem nesporazum z njenim menedžerjem, ki je zdaj mrtev," je pojasnila v smehu za MMC.

Prav v tistem trenutku sta dva nemška producenta, zbrana v Snap!, iskala pevko. Usoda je hotela, da je to Fordova. Njihov prvenec iz leta 1990 World Power je postal eden najuspešnejših albumov v plesni glasbi vseh časov. Na njem so se znašle tudi skladbe, kot so The Power, Ooops Up, Cult Of Snap in Mary Had A Little Boy. Fordova, diva močnega glasu, jih ni samo odpela, ampak ustvarila skupaj s produkcijskim dvojcem Luco Anzilottijem in Michaelom Munzigom.

Snap! je vmes doživljal svoje kadrovske menjave, odšel s prizorišča, toda z naraščajočo nostalgijo se je Fordova vrnila na odre. "Elektronska glasba 90. let je v Združenih državah Amerike našla svoje mesto v majhnih gejevskih klubih, le v Evropi je ostala izjemno priljubljena," je dejala pevka, ki danes nastopa s precej mlajšim raperjem poljskih korenin Jessiejem. O Turbo B-ju, raperju, ki je z njo zaznamoval Snap!, danes ostaja redkobesedna. "Zakaj ga ni tu? Ker bi morali rezervirati dva sedeža na letalu, da bi prišel," je povedala v sarkastičnem tonu, preden se je okoli druge ure zjutraj podala na oder ljubljanskega kluba Cirkus, kjer je nastopila pred nekaj urami.

Kdor je pričakoval veliko, se je moral zadovoljiti z malim. Kar je neizpodbitno, je, da je glas 50-letnice še vedno močen in karizmatičen, vse drugo pa je postalo predstava za obujanje spominov. Snap! sta včeraj na posneto matrico odrecitirala šest njihovih skladb. "Pozdravljena, Slovenija. Vau, izjemni ste. Prišla sem, da vas popeljem na glasbeno potovanje v čas, ko ste bili nekateri majhni, nekateri malo večji in nekateri že odrasli. Poglejmo, ali se spomnite, kje ste bili, ko ste prvič slišali to pesem," je poskrbela za uvod v The Power, pesem, ki je zaznamovala popkulturo našega časa.

Poleg Ooops Up in Mary Had a Little Boy je pozornost zbranih (večinoma radovednežev) požela uspešnica Rhythm is a Dancer. Ki pa jo jo dvojec v slogu Bastille (ti so na zadnjem albumu poskrbeli za "mash up" Of the Night, ko so spojili Rhythm is a Dancer in The Rhythm of The Night) končal z ritmi uspešnice italijanske zasedbe Corona.

Pred njunim nastopom smo izmenjali nekaj besed s Fordovo.


Skladbe, ki jih je proizvedel Snap!, so postale bolj znane od skupine same. Če recimo nekdo reče Like a Virgin, je verjetno prva misel vseh Madonna, ko nekdo reče Rhythm is a Dancer, najprej začnemo prepevati melodijo. In se sploh ne obremenjujemo z obrazi. Kako vam je to uspelo?
Nismo se trudili. Nismo razmišljali o tem, da posnamemo uspešno ploščo. Nihče izmed nas ni vedel, kaj se bo zgodilo z njo, ampak postala je svetovna uspešnica. In še vedno smo tu, 25 let po izdaji prvenca (smeh).

Ko je skupina postala tako prepoznavna in uspešna, ste bili pripravljeni na to, da ji posvetite ves svoj čas?
Kot glasbenica sem delovala in snemala plošče deset let, preden sem začela sodelovati s skupino Snap!. Toda nič te ne pripravi na nekaj tako velikega. Bilo je večje, kot smo si lahko zamišljali.

Že preden ste prišli v Snap!, ste si izoblikovali ime, ki je bilo prepoznavno v svetu glasbe. Kako vas je skupina definirala?
Kako me je definirala? Definira me. Pika. Bil je tako velik projekt, da je prevzel moje življenje. Malo ljudi ... No, veliko ljudi pozna mojo drugo stran. Toda z mednarodnega vidika je Snap! veliko bolj znan kot moje samostojno ustvarjanje pred njim. In skladbe so - tako kot si rekla - uspešnice same po sebi.

Je bilo včasih vsega preveč? Kako ste se spopadali s to prepoznavnostjo?
Vsekakor. Tudi zdaj je še vedno tako. Delam vsak konec tedna - vedno v različnih državah. Nastopi se razlikujejo. Včasih nastopam pred 50 ljudmi, včasih pred množico, v kateri je 150.000 ljudi. Včasih je vsega preveč. Toda če se zavedaš odgovornosti, ki jo imaš, lahko prebrodiš to. In pomaga tudi kak kozarček tega (dvigne kozarec penine in nazdravi).

Kako se je spreminjal vaš odnos do elektronske glasbe skozi leta? V enem izmed vaših preteklih intervjujev sem prebrala, da ste dejali: "Zdaj shajam ob tej glasbeni zvrsti, ker jo poslušam vsak konec tedna. Nekaj mi je všeč."
Da, še vedno ne vem ničesar o elektronski glasbi. Sploh. Sem džezovska pevka, še predtem sem pela gospel. Ko sem doma, si včasih zavrtim elektronsko glasbo (smeh). Ne hodim po klubih, ampak rada imam to zvrst glasbe, ker se dotakne toliko ljudi. Ko vidiš njihove obraze na nastopih, je težko, da se ne poistovetiš z njimi.

Svet elektronske glasbe se je precej spremenil. Zdaj se vse vrti okoli didžejev, ko ste prišli vi, pa je bil večji poudarek na vokalu. Kako gledate na ta razvoj?
Spremenili smo tok. Pred nami ni bilo sodelovanj med pevci in raperji. Po nesreči smo naleteli na čisto nov žanr, zdaj pa vztrajamo v njem.

Ste tudi avtorica. Že pred Snap! ste pisali. Med drugim ste posneli samostojni album, napisali nekaj skladb za Gap Band, celo pesem, ki je bila namenjena Gladys Knight, toda na koncu jo je zapela Natalie Cole. Kakšen sistem pisanja imate?
Gre za čarobni proces. Ne maram pisati skladb v sredo ob 15.00. To ne gre tako. Včasih jo napišem v četrtek ob štirih zjutraj. Včasih sem zunaj in se spomnim melodije. Vzamem svoj telefon, grem na stranišče in posnamem idejo. Malo tudi igram in potem odigrano idejo predstavim fantom. Toda odkar se gibljem v "danceu", delam s številnimi didžeji. To mi lajša življenje, saj samo začnem peti na glasbo, ki mi jo predstavijo. Tako ustvarjamo čarovnijo.

Kako ste se potem spomnili besedila za skladbo, kot je Ooops Up? Improvizacija?
Nekako da. Včasih sem pela z Gap Bandom, ki so ustvarili skladbo Ooops Side Your Head. 'Sample' so imeli tudi Snap!. Skladbo sem seveda poznala, zato sem vprašala fante, kako se reče "ooops" po nemško: "Opala!" Tako preprosto je nastala ta skladba (smeh). Tako lahko je bilo.

Okoli uspešnice The Power se je dvignilo precej prahu, ko je bil zanjo posnet videospot, v katerem se niste pojavili vi, ampak je usta odpirala neka druga ženska. Kaj je pravzaprav zanetilo to ogorčenje? Koliko ste bili vi krivi zanj?
Takrat sem bila na turneji z Rolling Stonesi, Soul 2 Soul in Chako Kahn. Delala sem s številnimi ljudmi, in preden so izvedeli, da sem prezasedena, se je že vse izrodilo. Dejali so, da me niso našli, zato so najeli neko dekle, ki je samo odpiralo usta v videospotu. Toda bili smo pod isto založbo, kot sta bila Milli Vanilli - in vsi vemo, kakšne težave sta imela. Zato so me poiskali z zajetnim kupčkom nemških mark (smeh).

Vemo, da ste bili izjemno velika oboževalka Chake Khan, preden se vam je uresničila življenjska želja, da pojete z njo kot spremljevalna pevka.
Ona je moja najboljša prijateljica.

Kakšna je, ko ni na odru?
Izjemna je. Včasih je malo nora. Prihaja iz južnega dela Chicaga, od koder so prišli ljudje, kot je Al Capone. Zato se je nalezla nekaj te karizme. Ampak je čudovita. Prav ona je tista, ki me je poslala v Nemčijo, da sem začela s Snap!. Je zelo radodarna.

Kolikor sem zasledila, se je med vama zanetil spor, in vas je zato odpustila.
Ne. Nekega večera sem imela spor z njenimi menedžerji. To je bil vrh ledene gore. In prav tistega večera sta me iskala fanta iz zasedbe Snap!. Nikoli se nisva sprli s Chako. Imela sem nesporazum z njenim menedžerjem, ki je zdaj mrtev. Ha (smeh)!

Kako je zdaj nastopati z Jessiejem?
Hitro se uči. Je na hitri poti, kako postati popzvezda. Je zelo prijeten fant. Toda sama želim pošast na odru. Moj izziv je, da jo izvabim iz njega, toda hkrati skrbim, da ostane skromen. To je precej težka naloga.

Kje je meja za Snap!?
Na koncu mavrice (smeh). Ne zastavljam si jih. Dokler bodo obstajali ljudje, ki morajo podoživeti svoje spomine prek mene, imam to odgovornost. In dokler bom lahko, bom vztrajala.

Glede na to, da so nekatere skladbe že zdaj večne in dobivajo nove podobe ... Katera izmed priredb Rhythm is a Dancer je vam najzabavnejša?
Pred časom sem malo brskala po spletu in polnila svoj ego. V iskalnik YouTube sem vpisala svoje ime - kadar se počutim dovolj močna, berem še komentarje - in naletela na moža, ki je naredil priredbo na ukulelah. Bilo je izjemno (smeh).

Nismo se trudili. Nismo razmišljali o tem, da posnamemo uspešno ploščo. Nihče izmed nas ni vedel, kaj se bo zgodilo z njo, ampak postala je svetovna uspešnica. In še vedno smo tu 25 let po izdaji prvenca (smeh).

Da, še vedno ne vem ničesar o elektronski glasbi. Sploh. Sem džezovska pevka, še predtem sem pela gospel. Ko sem doma, si včasih zavrtim elektronsko glasbo (smeh). Ne hodim po klubih, ampak rada imam to zvrst glasbe, ker se dotakne toliko ljudi. Ko vidiš njihove obraze na nastopih, je težko, da se ne poistovetiš z njimi.

Gre za čarobni proces. Ne maram pisati skladb v sredo ob 15.00. To ne gre tako. Včasih jo napišem v četrtek ob štirih zjutraj. Včasih sem zunaj in se spomnim melodije. Vzamem svoj telefon, grem na stranišče in posnamem idejo. Malo tudi igram in potem odigrano idejo predstavim fantom. Toda odkar se gibljem v "danceu", delam s številnimi didžeji. To mi lajša življenje, saj samo začnem peti na glasbo, ki mi jo predstavijo. Tako ustvarjamo čarovnijo.

Delala sem s številnimi ljudmi, in preden so zvedeli, da sem prezasedena, se je že vse izrodilo. Dejali so, da me niso našli, zato so najeli neko dekle, ki je samo odpirala usta v videospotu. Toda bili smo pod isto založbo, kot sta bila Milli Vanilli - in vsi vemo, kakšne težave sta imela. Zato so me poiskali z zajetnim kupčkom nemških mark (smeh).

Dokler bodo obstajali ljudje, ki morajo podoživeti svoje spomine prek mene, imam to odgovornost. In dokler bom lahko, bom vztrajala.

Snap! v Sloveniji