Pravkar končani Exit v Novem Sadu je letos praznoval že deseti rojstni dan, sočasno je na obrežju Blatnega jezera potekal bolj elektronsko usmerjen festival Balaton sounds, na katerem so med drugim nastopili Moby, Kraftwerk in Orbital. Magnet za gledalce je tudi festival Sziget v madžarski prestolnici, ki bo v prvi polovici avgusta na otoku sredi Donave gostil imena, kot so (iz pepela vstali) Faith No More, Manic Street Preachers, Lily Allen, Fatboy Slim, Prodigy, Pendulum.

Vsi ti festivali poleg domačega občinstva privabljajo tudi vse več tujih gostov. V Novem Sadu tako že nekaj let opažajo več britanskih kot domačih turistov; kar se pozna tudi pri programu, ki je vedno bolj prilagojen poslušalcem z Otoka. Je že tako, da Britanci sicer radi potujejo, še najraje pa se tudi v tujini počutijo kot doma. Pa naj bo to drugim obiskovalcem festivalov všeč ali ne.

Kljub svoji velikosti pa ostaja zvesta domačemu občinstvu slovaška glasbena zabava Bažant Pohoda festival (od 16. do 18. julija). Iz malega festivala - leta 1997 so prodali 140 vstopnic - je v desetih letih zrasel v največji glasbeni festival na Slovaškem, ki ga letno obišče okoli 50 tisoč ljudi. Poleg alternativne, rock, pop in elektronske glasbe naj vas ne preseneti če boste v Trenčinu slišali tudi klasično glasbo. Že nekaj let zapored namreč tam nastopajo vrhunski orkestri; tako bodo letošnji obiskovalci dneve lahko preživeli ob poslušanju del Brahmsa, Dvořáka in Straussa, ki jih bosta izvajala slovaška in madžarska državna opera. Sicer pa organizatorji dajejo velik velik poudarek domačim skupinam, teh bo tudi letos na desetih odrih največ. Največji zvezdniki festivala pa seveda ostajajo tuji gostje; Basement Jaxx, Patti Smith, Travis in Ojos de Brujo.

O razvoju festivala smo se pogovarjali z enim izmed organizatorjev, Máriom Gešvantnerjem.

Bažant Pohoda festival je iz malega zrasel v največji slovaški festival. Kako vam je to uspelo?
Korak za korakom. Drugo leto smo postavili dva odra, nato povabili prve tuje izvajalce, leto pozneje našli novo lokacijo (z nogometnega igrišča smo se preselili na letališče). Dodali smo gledališke igre, literarne krožke, filmske projekcije ... Najpomembneje pa je zaupanje naših gledalcev. Dokler verjamejo v nas, je vse laže.

Koliko časa in denarja vzame organizacija takšnega festivala?
Težko je govoriti o financah, sploh ker je bil festival lani v tem pogledu prvič uspešen. A za nas je festival dolgotrajen projekt, v katerega verjamemo.

Je bilo letos nabiranje sponzorskih sredstev glede na svetovno gospodarsko krizo še težje?
Ne, festival Pohoda je na Slovaškem že znana znamka. Nekateri stari partnerji so sicer letos prekinili sodelovanje, a smo našli nove.

Je festivalov na Slovaškem sicer veliko?
Letos je na Slovaškem okoli 50 festivalov na prostem v dveh tednih. Ljudje imajo tako veliko izbiro. Mi si želimo biti drugačni, ne gre le za glasbo, ampak vse oblike umetnosti.

Ponudba koncertov in drugih dogodkov je res pestra. Kako takšna kombinacija - od klasične glasbe do elektronike - deluje kot celota?
Tudi mi se včasih sprašujemo, kako se bo vse izšlo. Leta 2007 na primer, ko je na glavnem odru prvič igral orkester Slovaškega narodnega gledališča in opere, se je nabralo približno 10 tisoč ljudi, od rockerjev, punkerjev, ljubiteljev ska glasbe. Vsi so poznali najslavnejše arije in jih prepevali z orkestrom. To je bil res čaroben trenutek. Ne samo za obiskovalce, tudi člani orkestra so bili pozitivno presenečeni.

Kakšne so novosti letošnjega festivala?
Prvič festival začenjamo že v četrtek. Z res neverjetnim programom, festival bo odprla zasedba Basement Jaxx, nato pa bo 120 pevcev iz Londona in Košic odpelo Velikonočno vigilijo Rahmaninova. Res nas zanima, kako se bo ta noč iztekla. Sicer pa naj omenim še skupni nastop orkestrov Slovaškega narodnega gledališča in Madžarske državne opere. S tem koncertom bi radi pokazali, da naša naroda lahko živita skupaj brez sovraštva in nestrpnosti. Glasba je čarovnija!

Katere od slovaških skupin pa bi najbolj izpostavil?
Veliko jih je, najbolj pa nam je všeč rockovska zasedba Diego.