Projekt je nastal zaradi želje po ustvarjanju lastne glasbe, saj so vse skupine, v katerih se je pred tem kalil, razpadle. Njegova glasba temelji na svežem in samosvojem konceptu, saj vključuje zvrsti od panka, metala, elektronike, d'n'b in še česa. Gre za "odštekan" nastop v živo, poln energije in udarnega ritma. O tem se bodo lahko prepričali tudi obiskovalci Slovenskega tedna glasbe (STG), kjer bo nastopil v tekmovalnem delu.

"Najprej sem gledal prijavo in sem se odločil, da se ne bom prijavil, ker sem se prijavil že na nekaj razpisov in niso reagirali. Tako da sem si misli: moja glasba sploh ni primerna za STG. No, in potem dobim mail od prijateljice, posredovano od njene prijateljice, naj ga pošlje meni, da se prijavim. Se mi je potem zdelo, da ju ne smem pustiti na cedilu in sem se prijavil (smeh). 'Lej ga zlomka zdaj," je pojasnil Helahirn in dodal v smehu: "Hvala za brco v rit!"

Mednarodna komisija ga je izbrala med 111 prijavljenimi in jim tako povečala možnosti, da letos nastopijo vsaj na enem izmed partnerskih festivalov STG-ja, med katerimi so srbski Exit, madžarski Sziget, hrvaški Terraneo, makedonski Taxirat ter avstrijska Waves Vienna in Springfestival. A pri izbiri festivala ni pretirano izbirčen: "Samo da je akcija!"

S Helahirnom smo izmenjali nekaj besed pred njegovim nastopom 6. februarja v Menzi pri koritu v okviru tekmovalnega dela STG-ja.

Helahirn, peklenski možgani - kako ste dobili idejo za tako ime?
To je pa kar manjši šok, po navadi moram na dolgo in široko razlagati, kaj pomeni Helahirn, če slučajno že koga zanima (smeh). To sta, ko rečeno, dve besedi hela (pekel) in hirn (možgani). Ti dve besedi sta v resnici Soriški ledinski imeni. Sorico, kraj iz katerega prihajam, so prvotno naselili Tirolci in so seveda govorili tirolščino in posledično poimenovali kraje v tirolščini. Poimenovali so jih predvsem po obdelavi zemlje npr. Hela, pekel, težko dostopna senožet, težko obdelovati. Hirn, možgani, planina, dokaj ravne površine, pašnik, studenec zraven ... Skratka je bil kar projekt izbrati ime. Nisem imel idej, kakšno naj bo ime, hotel sem pa nekaj posebnega in tako sem se spomnil na naša ledinska imena in se malo poglobil v to.

Kaj pripravi nekdanjega bobnarja, da bobne postavi v kot in jih zamenja za računalnik?
V bistvu jih imam res v kotu v sobi, zraven računalnika, postavljene, seveda (smeh). Ko smo mulci začeli žagat, sem bil bobnar v metalskupini, po petih letih - se mi zdi - smo na žalost nekako razpadli. Jaz pa sem seveda hotel igrati še naprej. Potem sem vadil, igral, večino časa sam v 'placu', ob glasbi, brez nje, imel nekaj idej, kako bi ustvaril kaj, kar bi lahko pokazal, vendar se nič od tega ni izšlo. In počasi sem imel že dosti vsega, ko sem se spomnil na prijatelja, ki tudi dela z računalnikom, in mu rekel, daj mi to, da poskusim.

D'n'b, dubstep, metal, pank ... Kje so meje glasbenega raziskovanja za vas?
Meje so visoke ali pa nizke, kaj pa vem. Glede zvrsti ne kompliciram kaj preveč, samo da je 'šus', malce surovo, nevljudno. No, če sem iskren, kakšne polikane produkcije tako ne znam delati. V tej smeri naprej torej.

Za železnikarsko glasbeno sceno je v preteklosti veljalo, da je bila precej močna, kaj je sprožilo njeno začasno zatišje?
Hmm, kaj pa vem, glavni akterji so se malo postarali, mladi pa vsak po svoje (smeh).
Zlati časi so bili menda okrog leta 2000, ravno takrat, ko sem jaz začel malo bolj spoznavati to sceno. Včasih je bil legendarni 'plac' Petek 13, kjer so organizirali vse vrste koncertov, sam sem bil trikrat tam in takoj vedel, da je to to. Potem ga zrušili in je šlo počasi navzdol. Ni pa vse tako črno, kot je mogoče videti, letos je bil že 19. festival Krawal, kjer smo v enem večeru nastopili samo domači izvajalci in nas je bilo kar sedem. Tako da stara garda 'fura' HC, pank, crust dalje, imamo nekaj metala, elektronike ... Tako da v zadnjih dveh, treh letih je nastalo kar nekaj novih projektov.
Je tudi DKCbajta, kjer so koncerti in podobno, scena torej je, samo malo manjša kot leta 2000. Se spomnim (smeh). Bomo videli, kako bo naprej, mlajši bomo morali postati dejavnejši pri organizaciji dogodkov in se ni treba bati za železnkarsko sceno (smeh).

Katere so največje prednosti "one man banda" pri nas?
Nimam pojma! Si čisto svoboden, lahko delaš, kar hočeš, po drugi strani si pa sam ... Več glav, več idej (smeh).