Med nastopajočimi na FestiValu 202 bodo tudi Koala Voice. Foto: Val 202/Jan Pirnat
Med nastopajočimi na FestiValu 202 bodo tudi Koala Voice. Foto: Val 202/Jan Pirnat

Poletna sezona festivalov se bo v Sloveniji začela s FestiValom 202, prvim tovrstnim dogodkom v organizaciji Vala 202 in Kina Šiška. Dogajanje bo 6. junija v ljubljanskih Križankah. Na odru bodo stala imena novega vala slovenske glasbene scene, med njimi zasedbe Koala Voice, Joker Out, Jet Black Diamonds in Mrfy. Za nikogar izmed njih to ne bo prvi festival, ampak prvega ne pozabiš nikoli.

Poletni glasbeni festivali predstavljajo več kot samo serijo koncertov. So tudi trenutki iskanja svoje lastne identitete v skupnosti neznancev, ki jih združuje okus za glasbo. K združevanju pa vedno svoje dodajo tudi okoliščine prizorišča: Vročina, dež in blato. Naj si bodo še tako neprijetni, so lahko povod za ustvarjanje nepozabnih spominov. Miha Prašnikar in Manca Trampuš iz zasedbe Koala Voice sta z nami delila nekaj zgodb iz svojih prvih festivalskih izkušenj ter nasvetov, kako poskrbeti, da nas vreme na festivalu ne ujame nepripravljene.


Kako se spominjata prve festivalske izkušnje?

Manca Trampuš: Moj prvi je bil festival Southside v Nemčiji. Šla sem z Mihom, Tilnom in še nekaj prijatelji. Že na poti smo imeli zaplet – kombi se nam je pokvaril že v Sloveniji. Ampak spomini so super. To je bil res velik festival, prvič sem videla toliko ljudi na kupu. Druga država, druga kultura, prvič sem tudi kampirala – kar je svojevrstna izkušnja. Naučiš se marsičesa. Recimo, da je pametno imeti s seboj škornje, če je slabo vreme, jaz sem jih kupila šele za naslednje leto.

Miha Prašnikar: Jaz sem šel prvič na Soča Reggae Riversplash v Tolminu. Šli smo z avtobusom, postavili šotor, uživali na koncertih, potem pa nazaj v Ljubljano. Imeli smo super tridnevni odklop.

Je vajin prvi festival zaznamovalo tudi dejstvo, da sta šla v družbi prijateljev?

Manca Trampuš: Da greš s prijatelji kamor koli, je že super, ampak festival je pa nekaj posebnega. Vzdušje, glasba in skupna doživetja. Spomnim se, da smo si prijatelji postavili šotore v krogu, imeli prostor za druženje v sredini in ta krog se je širil in širil. Tako spoznaš nove ljudi, nove glasbene okuse in širiš svoja obzorja.

Miha Prašnikar: Potem pa se dogovoriš za prihodnje leto in greš s še večjo družbo. Mi smo nekoč na InMusicu spoznali en band, prihodnje leto pa smo že šli skupaj na festival.

Vama je kdaj na festivalu nagajalo tudi vreme?

Manca Trampuš: Prvo leto sem na festivalu v blatu uničila čevlje. Od takrat naprej imam nepremočljive škornje, še danes jih nosim. Enkrat smo se oblekli kar v vreče za smeti z lepilnim trakom. Če je volja, je pot! Po drugi strani pa sonce, pozabiš na sončno kremo in se od opeklin zbudiš v bolečinah. Krema za sončenje je obvezna.

Poleg tega, da se moramo zaščiti pred soncem, česa nas še lahko naučijo festivali?

Miha Prašnikar: Festival ti da občutek svobode. Greš poslušat glasbo, ki jo sam izbereš, ne tega, kar ti izbere družina. Učiš se samostojnosti in odgovornosti, dobra šola za življenje.

Manca Trampuš: Festivali so super za raziskovanje. Prideš tja, poznaš dva, tri bende, druge pa odkriješ sproti. Pustiš se presenetiti, to je čar.

Kaj pa z vidika nastopajočih, zakaj se vama zdijo festivali pomembni za manjše in neuveljavljene zasedbe?

Manca Trampuš: Bom delila eno anekdoto. Na festivalu Pohoda v Trenčinu na Slovaškem smo igrali z bendi vseh velikosti, vsi enaki, vsi skupaj v enem zakulisju. Spomnim se, da sem po enem norem koncertu želela spoznati člane zasedbe Alt-J. V zakulisju sem pristopila do enega od članov in začela sva dolgo debato. Napisala sem mu ime našega benda v telefon in še vedno čakam, da iz tega semena kaj vzklije. Bil je lep trenutek in spomin, ki me še danes gani. Lepo je videti, da smo vsi samo ljudje, ki radi ustvarjamo. To nas povezuje.

Če bi lahko delila nasvet za popolno festivalsko izkušnjo nekomu, ki gre letos prvič na festival, kaj bi rekla?

Miha Prašnikar: Če kampiraš, preveri, ali tvoj šotor drži vodo!

Manca Trampuš: Da, postavi ga na raven teren, v senci. Tudi če se zdi majhen klanček, ponoči se pozna. Pa ne vzemi s seboj preveč stvari, vseeno se boš komaj kdaj stuširal in nosil eno majico.

Miha Prašnikar: Naj te vodita glasba in radovednost.

Manca Trampuš: Pa majice Koala Voice, res vzdržljive za festivale. In nogavice tudi! Če greste s prijatelji, si delite prevoz, bolj je eko, za povrh pa še zabavno.

Vajine tri asociacije na besedo "festival" so …

Miha Prašnikar: Travnik, praznovanje, pivo.

Manca Trampuš: Šotor, hamburger, glasba.