Britanska skupina, ki ji avtoritativno načeluje nenadkriljiva in neuničljiva Skin, je med letoma 1994 in 2000 zaznamovala svetovno glasbeno sceno. Albumi so se prodajali v platinastih izdajah, singli kot Charlie Big Potato, Secretly in Hedonism so se povzpeli na vrhove vseh svetovnih lestvic. Skunk Anansie so bili rockovski velikani. Potem so se izčrpali, pregoreli.

Mars festival Ljubljana-Zagreb
A lani so se po skoraj devetletnem premoru vrnili in po letu dni pogajanj so sinoči v sklopu Mars festivala končno nastopili tudi v Ljubljani. Čeprav so fantje (in dama) zdaj večinoma stari že prek 40 let, pa se jim to v ravni energije nedvomno ni poznalo. Skunki so včeraj odčitali lekcijo, kako slabo uro in pol dolg koncert nabiti z obilico entuziazma in surove energije, ki bi jim jo zavidali pol mlajši izvajalci. In pol mlajši gledalci.
Nobene potrebe namreč ni bilo, da so organizatorji včeraj headlinerje postavili na oder šele po 1. uri ponoči, ko so se mnogi le še komaj držali pokonci (pred drugim bisom so nekateri v stanju mesečnikov že odtavali proti izhodu). Da za ogrevanje postaviš rahlo uspavalno melodične Dan D, tudi ne govori ravno v prid snovalcem Marsa.
42-letnica z energijo 20-letnice
Skunk Anansie so nedvomno morali pričarati zato nekaj posebnega. Še zlasti, ker jim tudi ozvočenje v "hangerju" Gospodarskega razstavišča, ki je zadušilo Skinin vokal, ni šlo ravno na roke. Setlista je bila sicer dokaj predvidljiva - slišali smo vse največje hite -, a če skupine še nikdar niste videli v živo, vas je težko kaj pripravilo na tako intenziteto, ki so jo vzdrževali od prve minute, ko se je 42-letna Skin prikazala na odru, ovita v alufolijo, nekakšna bizarna zmes lika iz Star Wars, orjaške rakovice in Lady Gaga.
Dvakrat se je vrgla med občinstvo, plezala na bobne, se obešala na basista in kitarista, skakala, kričala in si "pumpala ego" z dirigiranjem občinstvu, kako močno ploskati.
Bil je nastop za v anale - škoda, da so bili mnogi preprosto preutrujeni, da bi to lahko v polni meri cenili.
Spodaj si lahko preberete intervju s članoma skupine, bobnarjem Markom Richardsonom in basistom Cassom, ki sta ga dala za MMC popoldne pred nastopom.

In kako se za zdaj znajdete v tem prilagoditvenem obdobju vašega povratka?
C: Osebno sem odkril, da smo bili sprva majčkeno zarjaveli, česar smo se zdaj že skoraj popolnoma znebili in začenjamo spet zadevati v polno.
MR (prikimava).

Se vam zdi, da se je glasbena industrija spremenila v tem času, ko vas ni bilo?
C: Ja, in to zelo. Ko smo jo zapustili, je bila nekako v stanju mrtvila, izpela se je. Zdaj pa se je resnično spremenila - zaradi interneta, snemanja glasbe s spleta in vsega skupaj, s čimer se je sam koncept glasbene industrije popolnoma transformiral. Večina glasbenih založb se je sesulo in propadlo.

Kaj pa sama glasbena scena? 90. leta so bila za glasbo izjemna - še zlasti v Veliki Britaniji. Kako pa bi ocenili to desetletje?
C: Mislim, da je zdaj glasbena scena celo še večja, saj glasbena industrija danes zares obstaja v nastopih v živo. In to pravzaprav na dan pripelje resnične izvajalce in resnične "performerje".
MR: In pozitivna plat celotnega nezakonitega snemanja glasbe s spleta je, da je moč prišla nazaj v roke glasbenim izvajalcem. Več besede imajo pri tem, kakšno glasbo spišejo, manj v glasbo posegajo založbe, jebeni ljudje iz založb, ki ne vejo zares, o čem govorijo.

Kaj poslušate zasebno? Imate namig za kak vroč nov band?
MR: Uf, zdaj ste me pa dobili ... Florence and The Machine ...
C: Band of Skulls, Dead Weather, Them Crooked Vultures ... Osebno poslušam tudi veliko britanskega garažnega rocka.

Ne vem, ali veste, ampak mnogo velikih glasbenih imen se Sloveniji ogne - vajeni smo veliko zavrnitev, odpovedi v zadnjem hipu ...
MR: Kako pa to?

Težave s financami, ustreznostjo koncertnih prostorov ...
C: Promotorske zadeve. Ja, vsi poznamo take zgodbe (smeh).

Je bilo kaj težav pri pogajanju z vami?
C: Ni bilo lahko, ker smo že eno leto skušali nastopiti tu. Svojega agenta smo priganjali, da stopi v stik z agenti tu in na Hrvaškem, pa je stvar vedno znova padala v vodo. Zato ja, je bilo precej težko.

Zakaj ste si želeli nastopiti ravno v Sloveniji?
MR: Zakaj pa ne Slovenija?
C: Če sem iskren, nisem kaj dosti vedel o Sloveniji. Ne bom vam lagal. In prvič, ko sem stopil včeraj na ulico, sem bil popolnoma osupel, kako lepo je.

Danes zvečer nastopate za nekaterimi slovenskimi skupinami. Bi bili zainteresirani za kako sodelovanje - če bi seveda prava skupina prišla do vas s tako prošnjo?
MR: Odvisno od tega, če so dobri (smeh). Nisem jih slišal, tako da, če bi rekel, da ja, bi lagal.

Nedvomno ste bili v 90. letih megazvezdniki. Kaj pa zdaj? Se vam zdi, da imate še vedno tak status ali da je vaš vrhunec že bil?
CL: Če bi to mislili, ne bi bili tu.
Pa je vseeno občutek danes kaj drugačen od tistih zlatih dni 90. let?
C: Nič se ni spremenilo.
MR: V resnici imamo zdaj večje nastope, kot smo jih imeli, ko smo šli na odmor. Tako da, naši oboževalci so nam ostali zvesti, dobili smo tudi precej novih oboževalcev, ki so bili takrat v našem prvem obdobju še premladi in so čakali osem dolgih let, da pridemo spet skupaj. Tako da je zdaj v bistvu več ljudi, ki nas hoče videti.
C: Ravno lani smo imeli evropsko turnejo, našo prvo po devetih letih, in je bila razprodana.

Kaj pa je potrebno za to, da si velika rockzvezda? Gre res samo za to, da si v pravem trenutku na pravem mestu?
C: Nimam pojma, kaj je potrebno za to, da si velika rockzvezda.
MR: Ne vem, kaj sploh je rockzvezda?
Ja, težko vam zdajle podam definicijo.
C: In zato mi nimamo odgovora.
Kaj ste najbolj pogrešali med dolgim premorom? Verjetno ne teh generičnih intervjujev ...
C: Ne, veste, kaj mislim, da smo pogrešali bolj od vsega drugega? Smeh.
MR: Ja, prav je povedal.
C: Stalno se smejimo, ko smo skupaj, nenehno se zafrkavamo. In to je tisto, kar sem jaz pogrešal bolj od vsega drugega. Da me vsak dan boli trebuh od smeha.
Zaključimo v neglasbenih vodah. Spremljate nogomet?
(Oba v en glas.) Ja!
Veste, da ste na svetovnem prvenstvu v isti skupini s Slovenijo?
C: Res je! Žal mi je za vas. (smeh)
Kakšna napoved?
C: Ja, jaz napovedujem, da bo Anglija izprašila rit ZDA!