Leto in pol po koncertu Caribou, prihaja nocoj v Kino Šiška še njihov najljubši aktualni bend. Indie-elektronski duo Junior Boys z omenjenimi Caribou ne povezuje samo vzajemno občudovanje, povezovanje elektronskih, rockerskih, disko-plesnih trenutkov in skupne turneje, ampak tudi nacionalna (Kanada) in založniška (Domino) provenienca.

Jeremy Greenspan, gonilna sila dua kanadskega rodu, je po navdih potoval na različne konce sveta in se poglobil v enega najbolj znanih igralcev in režiserjev svojega časa – Orsona Wellesa. Pri čertem albumu, ki ga je posnel s partnerjem Mattom Didemusom sta združila množico kulturnih, geografskih in gastronomskih referenc: Orwon Welles, Howard Hughes, Kitajska, posebej Šanghaj, skupina Japan, sladoled bannana ripple, Carl Craig in analogni sintetizatorji.

Kaj sta povedala pred prihodom, si lahko preberete spodaj.

Zdi se, da sta zelo delavna. Po predzadnji plošči si menda nista vzela odmora in sta se takoj lotila nove. Navdih sta črpala iz vsepovsod – glasbe, narave … Nam lahko zaupate kaj več o tem?
Navdih za novi album sem črpal na Kitajskem in v Kanadi, zato je prihajal iz dveh povsem različnih svetov. Menim, da se je to v albumu zlilo na nekaj zelo zanimivih načinov.

Imata tudi zdaj, po enem letu, odkar je izšla zadnja plošča It's All True, že kaj novih načrtov za morebitno novo ploščo ali je čas za odmor?
Trenutno se manj zanimava za ustvarjanje albumov. Želiva se osredotočiti na različne stvari, tudi izdajo Junior Boys kot male plošče. Manj pritiska je namreč v tej smeri.
Pri zadnjem albumu sta uporabila povsem drugačno opremo kot pri njegovih predhodnikih.
Je to vplivalo na drugačen zvok, ki ga vsebuje It's All Trure?
Vsak album je drugačen, saj je vsak ustvarjen z drugo opremo, novimi klaviaturami, bobni in samplerji. Novo računalniško programsko opremo. Novimi mikrofoni, kompresorji in tako dalje. Vse te stvari naju pri delu zelo navdušujejo.

Če že govoriva o drugačnem zvoku … Na albumu lahko slišimo nekaj R'n'B in soul vplivov. Kako je prišlo do tega?
V glavnem zato, ker to poslušava. R'n'B vseh zvrsti iz vseh glasbenih obdobij – soul iz sedemdesetih, boogie R'n'B iz osemdesetih, devetdesetih, modernejše zadeve in tako dalje.

Med potovanjem po Kitajski sta za It's All True sodelovala tudi z lokalnimi glasbeniki …
Večinoma sva delala z enim multiinstrumentalistom. Sva pa srečala in spoznala ogromno vizualnih umetnikov, ki so me zelo navdihnili.

Slišala sem, da vas je navdihoval tudi Orson Welles. Zakaj?
Mislim, da sem imel občutek, kot da sva si v sorodu. Je nekdo, ki je naletel na kar nekaj težav pri svojem delu. Obenem sem veliko časa razmišljal o staranju in nostalgiji v njegovem delu, kar me je povsem prevzelo. Poleg tega je bil nekdo, ki je zelo obsesiven, kar se je tudi kazalo v njegovem delu.

Ima naslov albuma kaj opraviti z vam ljubim Orsonom Wellesom?
It's All True je bil naslov opuščenega filma Orsona Wellesa, ki ga je med vojno začel ustvarjati v Braziliji. Ure in ure je posvetil snemanju, vendar je delo ostalo nedokončano. Mislim, da se je to zgodilo nekje med filmoma Državljan Kane (Citizen Kane) in Veličastni Ambersonovi (The Magnificent Ambersons).

Imate občutek, da ljudje vedno manj občutijo glasbo kot umetnost?
Ne, niti malo. Mislim pa, da ima glasbena industrija ciničen pogled na to, da je nekaj, kar je trenutno popularno in kul, umetnost, kar je po mojem mnenju zgrešeno.

Dandanes se zdi, da se svet vrti okoli marketinga, zaradi česar glasba sama postaja manj pomembna kot pa sam marketing. Kako se vi borite proti temu?
Se ne. To je še manj kot da sem proti temu … preprosto ne vem, kako bi se tega lotil.

Bomo na vašem koncertu v Ljubljani slišali le nove skladbe ali boste zaigrali tudi kakšno starejšo produkcijo?
Zaigrala bova skladbe z vseh albumov in nekatere povsem nove.