Klemen Slakonja je igralec, ki je zadnja leta uspešno zajadral tudi v svet glasbe. Najbolj ga poznamo prav po njegovih dodelanih in zabavnih glasbenih preobrazbah, v katerih se je med drugim postavil v čevlje Luke Dončića, Vladimirja Putina in Melanie Trump.

Pred nekaj leti je zapustil igralski ansambel ljubljanske Drame in se podal na samostojno pot, ki mu, po njegovih besedah, omogoča več svobode in ustvarjalnosti. Čeprav ga še vendo lahko gledamo v dramskih in voditeljskih vlogah, je odločneje zaplaval tudi v glasbene vode, kjer očitno izjemno uživa.

Letos je Klemen podpisal pogodbo s svetovno znano založbo Universal Music Group in se takoj podal na delo, kljub negotovostim, ki ustvarjalne dejavnosti spremljajo v letošnjem letu. Plod te ustvarjalnosti je bil božični EP z naslovom Under my Xmas tree, ki je izšel novembra. Na njem boste našli naslovno avtorsko skladbo in pet priredb znanih božičnih pesmi. Zbirko lahko za zdaj poslušate na spletnih pretočnih platformah, kot je na primer Spotify, z založbo pa že načrtujejo tudi izdajo klasičnega albuma.

Ob izidu EP-ja in začetku prazničnega časa smo se z glasbenikom pogovorili o ustvarjanju v letošnjem letu in najljubših božičnih pesmih.

Božična glasba je gotovo med najbolj priljubljenimi, a hkrati tudi že tisočkrat na novo izumljenimi glasbenimi tematikami. Kako se se vi lotili tega svojevrstnega izziva?

Že nekaj časa sem se poigraval z mislijo o božičnem projektu, a predstavljal sem si, da se bo to zgodilo nekoč v daljni prihodnosti. Korona je vse obrnila na glavo, odpadali so številni dogodki, a nekako se mi je zdelo, da če je kaj, česar nam ne more vzeti, je to božič. Tako sva s priznanim džezovskim kitaristom Igorjem Leonardijem poleti, sredi največje vročine, začela preigravati božične pesmi. Ker se nama je zazdelo, da nastajajo zanimivi aranžmaji, sva vključila še nekaj vrhunskih glasbenikov, in tako smo posneli pet priredb in eno avtorsko pesem, ki so letos dosegljive v digitalni obliki (Spotify, Apple Music …) . Naslednje leto pa imam namen vse skupaj nadgraditi in album izdati tudi v fizični obliki.

Kako je svetovna pandemija vplivala na vaše ustvarjanje? Ste pri snemanju in izdaji albuma naleteli na kakšne težave?

Glede na to, da smo ustvarjali poleti in v začetku jeseni, na srečo ni bilo večjih težav. No, na koncu smo se po studiu sprehajali tudi z maskami in vsi smo na srečo ostali zdravi.

Kaj pa v osebnem življenju? Kako ste preživeli zadnje mesece in imate morda za naše bralce kakšen življenjski nasvet?

Predvsem sem jih preživel tako kot vsi – doma. Ob učenju lastnih otrok. Tako me je že marca popadel občutek, da ne morem ničesar prav zares skreirati. Zvečer sem preprosto samo padel v posteljo. Zato sem si rekel, da če že ne morem ustvarjati čez dan, bom pa poskušal vsaj ponoči med spanjem. :) Tako sem začel raziskovati lucidne sanje. To je nekaj, kar mi v tem obdobju zelo koristi. Pa kakšna meditacija.

Pred nekaj leti ste naredili veliko spremembo v svojem življenju, zapustili svet dramske igre in se predali glasbi. Kako zdaj gledate na to spremembo in zadnja leta nove "službe"?

Na to niti ne gledam kot na novo službo. Res je, da sem v Drami dal odpoved, a to še ne pomeni, da se z igro ne ukvarjam več. Še vedno sem igral v starih predstavah v Drami, septembra letos pa bi moral imeti premiero v SiTi Teatru. Korona je imela drugačne načrte.
Igri se torej nisem odpovedal, spremenil sem samo zorni kot. Biti zaposlen v instituciji, pomeni tudi podrejati se urnikom, ki si jih ne izbereš sam. Zdaj, ko sem na svobodi, s svojim časom razpolagam samo jaz.

Še pred odhodom iz Drame pa sem že nastopal z Big Bandom in tudi z manjšo različico banda, s katero igram še zdaj, ko je to dovoljeno.

Skratka, sledil sem notranjemu klicu, ki je v meni zorel več let, in za svojo odločitvijo trdno stojim.

Morda kateri del igralskega poklica pogrešate?

Kot rečeno, še vedno igram, tako da same igre ne pogrešam. Pogrešam predvsem druženje z igralskimi kolegi iz Drame.

Kaj vas je v svetu glasbe najbolj presenetilo?

V svetu glasbe me niti ni kaj preveč presenetilo, ker tudi po tej poti hodim že kar nekaj časa z vsemi avtorskimi pesmimi, ki sem jih ustvaril za svoje imitacijske videe. Verjetno me je še najbolj presenetilo spoznanje, da se ob nastopanju na glasbenem odru, v meni prebudi nekakšen poseben užitek. To sem pri sebi na novo odkril pri predstavi Kralj Ubu, v režiji Jerneja Lorencija, ki smo jo igrali v Drami. Z Jurijem Zrnecem sva namreč med odmorom predstave prepevala in si dala duška. Ko pojem, se samodejno sprostim in preprosto samo sem, z ničimer se ne obremenjujem. Ta predstava je bila v tem pogledu zame prelomna, pika na i. Zdaj, ko sem podpisal z založbo Universal, pa nimam izgovorov, da intenzivneje ne ustvarjam tudi na tem področju.

Za konec pa še vprašanje o albumu (opomba: pravzaprav gre za EP): imate morda najljubšo pesem na njem in zakaj vam je tako ljuba?

Igorju Leonardiju sem med najinim poletnim improviziranjem bolj za šalo kot zares predlagal, da bi poskusila pesem Rudolph The Red-Nosed Reindeer, sicer kar poskočen komad, zaigrati kot balado. Že s prvimi udarci po strunah se mi je koža kar naježila in tako je pesem o jelenčku z rdečim noskom postala moja najljubša. Ja, leto 2020 je res polno presenečenj (smeh).