Slovenski glasbeniki, ki niso v javnem sektorju, so v torek na izredni skupščini izvolili novo predsednico. Za to potezo so se odločili, ker je dosedanjemu vodstvu potekel mandat in ker so presodili, da je čas, da se sindikat intenzivneje začne ukvarjati s problematiko poklicnih glasbenikov.

Kot je povedala pravkar izvoljena predsednica Kovačeva, se bo novo vodstvo najprej lotilo zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

Potrebo po samostojnosti izvajalcev in samozaložnikov po besedah primorske glasbenice narekujejo okoliščine, ki so se na glasbenem trgu vzpostavile v zadnjih dveh desetletjih po pojavu spletnega razpečevanja glasbe, pa tudi glasbenoprodukcijska veriga, v okviru katere so ključno vlogo za financiranje večinskega deleža produkcije prevzeli glasbeniki sami.

Glasbeniki se zavzemajo, da bi bil sindikat organiziran tako, da ga ne bi financirala le ena kolektivna organizacija, temveč vse, odstotkovno glede na njihove deleže v delitvi pravic. Zavzemajo se tudi za vsaj 51 odstotkov slovenske glasbe v dnevnem času programov, ki so financirani iz javnih sredstev, in za večjo raznovrstnost ter kakovost predvajanih del.

Sindikat je bil ustanovljen leta 1994 pod imenom Sindikat avtorjev in izvajalcev zabavne in narodnozabavne glasbe, leta 1998 so ga preimenovali v Sindikat glasbenikov Slovenije.

Njegovo poslanstvo je bilo, da ima država sogovornika pri ustanavljanju prve kolektivne organizacije, ki skrbi za avtorske pravice, ter kasneje tudi pri ustanovitvi kolektivne organizacije za zaščito izvajalske pravice. Vseskozi pa se je sindikat zavzemal za ureditev delovne zakonodaje za glasbenike, ki, kot pravi Kovačeva, še danes ni urejena.

Sindikat je doslej financiral zavod IPF – kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, drugi vir prihodka so članarine. V sindikat se je doslej včlanilo skoraj 200 članov. Zadnji predsednik je bil Gaber Marolt.