Tako pomen in dediščino skladatelja Bojana Adamiča ubesedi glasbena urednica na Radiu Slovenija in avtorica cikla, posvečenega glasbeniku, Alja Kramar.

Na Prvem programu Radia Slovenija je v okviru oddaje 41 stopinj vročine od včeraj na sporedu cikel oddaj o skladatelju, dirigentu in pianistu Adamiču. Mojstru, ki se je rodil pred 110 leti.

Na Prvem programu Radia Slovenija v spominu redno ohranjajo mojstre slovenske zabavne glasbe in džeza, tako z dokumentarnimi oddajami, kot tudi s skladbami iz radijskega arhiva in s koncerti v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija. Tokrat cikel dokumentarnih oddaj posvečajo skladatelju Bojanu Adamiču in njegovemu ustvarjalnemu opusu. V studiu bodo gostili zanimive goste: hčerko Alenko Adamič, pevko Gabi Novak, urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik, režiserja Aleša Jana, pesnika Ervina Fritza, filmskega poznavalca Mitjo Reichenberga, urednika za džez Huga Šekoranjo in druge, ki bodo osvetlili posamezna področja Adamičevega ustvarjanja. V izbranih oddajah bodo predvajali dragocene mojstrove posnetke iz radijskega arhiva, med drugimi pogovor Bojana Adamiča in Marka Breclja o albumu Cocktail, Adamičevo razmišljanje o slovenski ljudski glasbi in scenski glasbi. Mojstrova glasba pa bo seveda rdeča nit vseh oddaj.

"Glasbena zapuščina Bojana Adamiča je izjemna. Pisal je džezovsko glasbo, glasbo za pihalne orkestre, simfonična dela, popevke, šansone, glasbo za radijske igre in gledališče, filmsko glasbo ... Če povzemamo, pisal je glasbo skoraj vseh takrat prisotnih zvrsti. In ni deloval samo v Sloveniji, ampak je prepotoval skoraj pol Evrope in še nekaj sveta, in če bi bil rojen kje drugje, bi verjetno doživel svetovni uspeh," pravi glasbena urednica in avtorica cikla Alja Kramar ter dodaja:

"Mojster je bil mojster; mojster, ki je svoje znanje razširil na vsa mogoča glasbena polja ter so ga prav njegova širina in vztrajnost, pa tudi pogum postavili na piedestal slovenske glasbene ustvarjalnosti. Čeprav ga je njegova drznost nemalokrat postavila v kočljiv položaj, ni obupal in se je z vsem srcem predajal raziskovanju novih oblik izražanj. Zato lahko brez obotavljanja rečemo, da Bojan Adamič še danes velja za enega najraznovrstnejših skladateljev."

Bojan Adamič je že pred vojno ustvarjal z različnimi zasedbami; leta 1934 je ustanovil svoj prvi ansambel, ki se je pozneje preimenoval v Orkester Bojana Adamiča, vodil je študentski orkester Broadway, med vojno pa je v glavnem štabu vodil godbo. Po vrnitvi iz vojske je začel iskati člane svojih prejšnjih zasedb in ustanovil orkester, ki pa ga vodstvo Radia sprva ni sprejelo z velikim navdušenjem. Poimenoval ga je Plesni orkester Radia Ljubljana. Prvi nastop je imel 27. junija 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame, jeseni istega leta pa je orkester tudi uradno postal del Radia Ljubljana.

Po nekaj letih delovanja Bojana Adamiča in njegovega vodenja Plesnega orkestra se je končala gonja proti džezu. Orkester je tedaj že zelo napredoval, vedno več je bilo poklicnih glasbenikov. Z Adamičem se je začela razvijati tudi slovenska zabavna glasba; vzcvetela sta popevka in šanson. Prav on je k orkestru pripeljal Jelko Cvetežar, Beti Jurkovič, Gabi Novak, Marjano Deržaj in Majdo Sepe.

V skoraj dvajsetih letih umetniškega vodenja in ustvarjanja za džezovski orkester je Bojan Adamič odločilno vplival ne samo na razvoj Plesnega orkestra, ampak tudi na razvoj slovenskega džeza in zabavne glasbe. Leta 1961 je orkester prevzel Jože Privšek, Bojan Adamič pa se je zaposlil kot vodja Glasbene produkcije in se bolj posvetil ustvarjanju za film (napisal je glasbo za okoli 200 filmov) in drugih glasbenih zvrsti, kjer pa je prav tako zapustil neizbrisen pečat.

Spodaj lahko prisluhnete prvi oddaji iz cikla.