Vedno nasmejana Primorka je del svojega življenjskega obdobja zapakirala v 12 skladb, kjer je poudarek na kantri-popu in njeni vokalni interpretaciji. Bolj kot igrive skladbe - edina izstopajoča je A bi ti bi, ki se že malo spogleduje s socialnim popom Bilbi - prevladujejo osebnoizpovedna besedila, v katerih Sirkova obravnava medsebojne odnose in izraža svoje pogostokrat ironične poglede na svet ob precejkrat minimalističnih inštrumentalnih spremljavah.
Takšne so na primer skladbe Verjela bom, Od srca do srca in Da bi razumela. "Te tri skladbe povzemajo težke trenutke, ki me spominjajo na boj, ki sem ga skozi puberteto imela sama s seboj. Takoj sem jih znala pripovedovati ob spremljavi glasbe in tudi namerno ohranila minimalistično spremljavo," je pojasnila Sirkova v pogovoru za MMC.

Klasično izobražena glasbenica se s tem albumom bolj osredotoča na svojo solistično pot. "Toda edina stvar, ki je ne bom več počela, je, da bom pela na vsaki procesiji. To škoduje mojemu glasu in zdaj imam hude posledice - moram na operacijo glasilk," je priznala in dodala, da bodo zaradi tega morali počakati tudi nadaljnji nastopi. A na odre se vrača po poletju.

Z njo smo izmenjali nekaj besed, ko smo jo obiskali na vaji s skupino v Orto baru, kjer je prejšnji teden predstavila svoj album.

Postevrovizijska depresija je za vami?
Depresije kot take ni bilo, utrujenost pa velika. Priznam, da se še kar pobiram in nabiram moči. Po prihodu nazaj me je čakalo ogromno dela, predvsem pa priprave na promocijo albuma … Mislim, da se mi je to stresno obdobje najbolj poznalo na glasilkah.
Evrovizija se je končala pred dobrim mesecem. Kako zdaj gledate nanjo, ko je vmes malo večja časovna distanca?
Na Evrovizijo sem ves čas gledala z isto distanco, kot velik evropski festival popularne glasbe in nič bolj osebno, čeprav jo spremljam od malih nog. Tista dva tedna smo res veliko delali in bili z glavo tam, kjer je bilo treba. Kot ekipa smo se dobro povezali, čeprav smo bili prvič v taki zasedbi. Srečna sem bila, da je bil naš nastop tako samozavestno in energično izpeljan. Poleg tega smo prejeli še nagrado za spremljevalne vokale, mislim, da je bil trud poplačan.
Kakšna je razlika, ko poješ na evrovizijskem odru za Tinkaro Kovač ali za Nino Pušlar na Eminem odru?
Ni razlike. Ne razlikujem projektov in izvajalcev. Edina razlika je bila, da je bil oder petstokrat večji od vseh odrov, na katerih sem kadar koli stala. Pa še to me je navdušilo le prvič, ko sem stopila nanj. Potem sem se ga že navadila (smeh).

Zdaj prihajate s prvencem in ne dvomim, da ne bo zdaj manjkalo izrazov, kot "stopila je z ozadja" ... Koliko se vi ozirate na predalčkanje? Zadnje čase smo vas res gledali bolj v vlogi spremljevalne vokalistke, toda to niste.
Ljudje to ves čas mešajo - že od mojih začetkov. Začela sem kot solistka v Bitki talentov, šele nato sem začela peti spremljevalne vokale. Oboje počnem vzporedno in bolj ali manj enakovredno. V vsak projekt stopim zelo odgovorno in zelo pripravljeno. Ta album res napoveduje bolj solistično pot, toda edina stvar, ki je ne bom več počela, je, da bom pela na vsaki procesiji. To škoduje mojemu glasu in zdaj imam hude posledice, moram na operacijo glasilk.
Koga med vsemi izvajalci, ob katerih ste do zdaj peli spremljevalne vokale, bi postavili v nasprotno vlogo? Torej, da bi oni peli za vami?
Nikogar poimensko. Želela bi si le, da za menoj stojijo dobri pevci, ki znajo barvo prilagoditi moji – to je delo spremljevalnega vokalista. Torej solisti, ki niso nikdar peli spremljevalnih vokalov, že takoj odpadejo (smeh). Je pa zame Rudi Bučar najboljši slovenski pevski interpret, zato mi je zelo v ponos, da zapojem tudi z njim.
Izdaja albuma je bila načrtno prestavljena po Evroviziji?
Ne, album smo načrtovali konec maja, toda ko je prišla vmes Evrovizija, se je nekoliko podrl sistem. Vse priprave skladb in besedil so se zamaknile … Ni mi žal, mislim, da sem zaradi tega potem še bolj detajlno preverila vse, kar spada na album.

Kako je album vaših skladb dobil skupni imenovalec Roža?
Našla sem že nekaj drugih naslovov, ampak jih na koncu nisem znala povezati. Vsi drugi so bili preveč neposredni in na prvo žogo, tega nisem želela, ker tudi album ni tako neposreden. Pri roži pa je tako, da si lahko vsak predstavlja svojo in jo obarva po svoji domišljiji. Prispodoba, da je treba rožo negovati vse življenje, se mi je zdela lepa. Kajti odkar imam hčerko, vidim, koliko dela je potrebnega za vzgojo novega življenja. To nastajanje je odraz nekega časa.

Vaša najljubša pesem na temo rož je …
Roses and Moonlight pevke Sheryl Crow.

V teh dneh lahko poslušamo vaš singel Tako je. Tam pojete: "Uspela bom, še preden se znoči ..." Kako definirate uspeh?
Te besede so izrečene v ironiji, ker mi je všeč, da si včasih dovolim malo norčevati iz ljudi, ki res tako mislijo. Predvsem pa iz tistih, ki se ves čas bojijo, da jim vsaj nekaj v življenju ne bi uspelo. Ko začnem z verzom "včasih mi je mama govorila, naj po svetu grem z odprtimi očmi", je to čista resnica. Moja mama mi je vedno to govorila oz. še zdaj mi včasih reče ... Ampak seveda v dobrem smislu, češ naj bom odprta in bistra, da vidim, kaj se okoli mene dogaja.
Uspeh definiram čisto življenjsko. Vsak ima svojo mejo za uspeh. Mislim pa, da je največji uspeh to, da najdemo srečo. Zdi se mi, da je preveč ljudi, ki so na poslovnem področju uspešni, na življenjskem pa pogrnejo.
Zakaj ironija v vaših besedilih?
Velikokrat govorim nasprotno, kar mislim. Všeč mi je.
Pri skladbah Od srca do srca in Verjela bom izstopa pripovednost vašega glasu, kar se v slovenskem popu - vsaj zdi se - izgublja. Kako to, da ste se lotili takšnega pristopa?
Ti dve skladbi in še Da bi razumela so najbolj izpovedne – govorijo o nekem čustvenem izlivu, precej neposredno. Te tri skladbe povzemajo težke trenutke, ki me spominjajo na boj, ki sem ga skozi puberteto imela sama s seboj. Takoj sem jih znala pripovedovati ob spremljavi glasbe in tudi namerno ohranila minimalistično spremljavo. Pri Verjela bom me spremlja samo klavir, pri Od srca do srca samo kitara. Želela sem, da te skladbe na albumu predstavljajo en utrinek moje preteklosti. Tudi odpela sem jih zelo utrujena, kar je še pripomoglo k temu, da malo izmučeno in žalostno zazvenijo.
Kdaj se bolje počutite: ko vas spremlja klavir ob Verjela bom, sledite kitari Od srca do srca ali ko posežete v bolj igrivo sfero v A bi ti bi?
Za vsako skladbo tega albuma zelo stojim in priznam, da se v vsako zelo hitro vživim. Čisto vsaka mi je pri srcu in se z veseljem za tiste tri minute podam v neki svoj svet, ki ga uživam čisto sama s seboj.
Je pa res, da je skladba A bi ti bi malo izstopajoča na albumu. Najstarejša je in meni osebno že malo smešna. Pač, ko gre človek v življenju naprej in se mu njegovo starejše delo zdi smešno (smeh) ... Pa to ne pomeni nič slabega. Skladba mi je še vedno všeč.
Katera skladba z albuma vas najbolj definira? Bi lahko kakšno izpostavili?
Težko vprašanje. Vsaka me opiše, saj je vsaka del mene. Vsaka je opis časa, misli, pogledov, s katerimi sem se srečevala. Je pa res, da te nasmejane Lee, ki so je vsi vajeni, ni v vseh skladbah.
Ne prevladuje. Zakaj?
Vsak človek pri sebi ve, koliko je res vesel in koliko žalosten. Jaz obožujem ljudi in skoraj nikoli se ne zgodi, da bi bila slabe volje pred kom. To se mi zdi izguba časa. Ljudje se družimo, da bi se imeli lepo ... Sem pa seveda v sebi tudi jaz kdaj žalostna in nezadovoljna. Takrat se zaprem vase in se pogovarjam sama s seboj. O sebi. Takrat začnejo nastajati iskrene skladbe, ki odražajo to moje čustvo in pogled na nekaj.
Kje sta Čudovit je svet, skladba, za katero ste dobili nagrado za najboljšo interpertacijo na Slovenski popevki, ali pa Vampir je moj poet, s katero ste se predstavili na Emi?
Čudovit je svet ni umeščena na album, ker je bila posneta v orkestrski izvedbi, kar pa stilsko ni bilo primerno za ta album, prav tako je nismo mogli toliko preoblikovati, da bi jo lahko umestili v koncept albuma. Jo pa izvajam na skoraj vseh nastopih, ker se mi zdi, da so jo ljudje lepo sprejeli. Tudi napisala sem jo v nekem obdobju, ki se mi je vtisnilo v spomin. Pa tudi ni skladba, ki bi jo lahko z lahkoto izvajala ob treh ponoči.
Na albumu je mogoče slišati tudi duet oz. zametke tega ...
Skladba Najlepša sem, ko rečem ja na albumu v resnici ni mišljena kot duet. Spremljevalne vokale z mano poje Anže Langus Petrovič. Sama sem ga malo prisilila, da je to zapel z mano. Čutila sem, da bo dobro zazvenelo, in je.

Magnifico je za duet rekel, da je petje duetov zelo intimen akt. Da bi pesem zapel z nekom v duetu, bi moral obstajati dober razlog ali pa bi se moralo med tvorcema nekaj zgoditi. Nekaj, kar je večje od matematike. Kako vi gledate na njih?
Če je sopevec takšen, kot mora biti, je to nekaj najlepšega na svetu. Kar utihnila bi. Kar čakam, da se zgodba preliva iz dela v del in pride do viška, ki je skupni.
Kako je nastalo sodelovanje na albumu z Anžetom?
Poznava se že dalj časa, toda v času snemanja oddaj Moja Slovenija sva se zelo zbližala, kot tudi s celotno ekipo. Res smo se povezali, in če se le da, vse delamo skupaj. Zelo odprti smo med seboj (smeh). Sicer pa je snemal bas za zadnje tri skladbe, ki so bile izdane pred albumom. Song 6, A bi ti bi in Ura je 8. Ujela sva se v viziji in stvari so se hitro postavile skupaj.
Zakaj niste dajali v ospredje flavte? Slišimo jo le kot neko dopolnjevanje, recimo pri skladbi A bi ti bi …
Študirala sem klasiko, kar je povsem druga zvrst. Če bi jo želela umestiti v pop, bi se tega morala lotiti na zelo poseben in premišljen način. Žal mi je le tega, da sem precej let živela s flavto kot najboljšo prijateljico in prevadila kar nekaj ur v življenju, a na silo se nič ne da narediti. V kratkem izdajam v duetu z Alenko Zupan album klasike, kjer bo flavta še kako v ospredju.
Kaj zanese klasično izobraženega glasbenika v poslovni svet popa?
Vem, da to ni pravi izraz, a mi je v klasiki postalo malo dolgčas. Prav tako v Sloveniji poklic flavtist solist ni zelo poznan. Med študijem v Ženevi, ko mi je bila ta pot ponujena, je nekaj v meni govorilo, da to ni ta pot, ki jo želim. Sem zelo ustvarjalna duša, želim ustvarjati svojo glasbo … Ki pa ni klasična.

Za vami so številna glasbena tekmovanja doma in v tujini, nagrade - tudi za najobetavnejšo pevko leta 2005, Bitka talentov ... Kako to, da za vsem tem, za vami ne stoji močna založba in ne moremo govoriti o razprodani turneji?
O tem je brezpredmetno govoriti. Vsak človek na svojem področju nekaj obeta. Zgoditi se morajo neke druge sile, da se kaj višjega zgodi. Mislim pa, da moram še veliko narediti in še nekaj časa "obetati", potem pa bomo videli, kako in kaj (smeh).
Je album samo projekt?
Zamislila sem si ga kot konec prvega poglavja "življenjske knjige", ki jo pišem. Naslednji album bo tako spet odraz mene v naslednjem obdobju. Moj zdajšnji cilj je, da se še globlje posvetim tej zvrsti glasbe, pa naj jo poimenujem kantri-pop, če že ima album ta pridih.

Ko ste že ravno omenili kantripop. Izstopa pri singlu Tako je, pojavi se pri Čakam te … Koliko je ta zvok zakrivil Robi Pikl?
V osnovi so bile moje skladbe usmerjene zgolj v pop. Največji krivec za to je Anže, ki mi je ta kantri predstavil z nekaj albumi zelo poznanih kantriizvajalcev. Kar zaljubila sem se v ta preprosti zvok in pesmi, ki so tako blizu vsaki duši. Nato sva se z Gabrom veliko pogovarjala o tem, ali sebe vidim v tem slogu. Šele zatem je Anže dal ideje za aranžmaje skladb in začele so nastajati. Robi Pikl je pa velik del tega, saj temeljijo na kitarah, ki jih je tako svojevrstno »odbil«, pravimo mi.
Autotune. V kolikšni meri da oz. ne?
V moderni produkciji je to zelo dobrodošlo, v tem, kar delam sama, pa zelo malo. Vse je narejeno na osnovi naravnega zvoka, zato je tudi celoten album minimalistično sproduciran in se sliši zelo živo.
Glede na to, da je album produciral vaš partner Gaber Radojevič, je to prednost ali slabost?
Na začetku se mi je to zdela velika slabost, saj je delo z glasbo zelo čustveno. Vsak ima svoj pogled na neki izdelek. Zdaj pa se mi zdi to prednost, saj mu odkrito povem, kaj želim, in si vzame čas zame ter se poskuša približati mojim željam. Včasih se zalomi, ko mu naložim preveč dela in nestrpno čakam, da bo končano, a sem se zdaj že naučila mirno gledati tudi na to.

Kako težko je biti inovativen v slovenskem popu?
Še pred nekaj časa sem bila obremenjena z mislijo, da moram delati tako glasbo, kot jo poslušam na komercialnih radijskih postajah. Zdelo se mi je, da moram delati po istem kopitu, ki ga slišim, in da je to tisto, kar moram izvleči iz sebe. Pozneje sem ugotovila, da se je treba zadev lotiti obratno, da moram izhajati iz sebe in biti z vsem svojim znanjem najprej pri sebi inovativna, zatem pa to ponuditi na trg. Če kaj izmed tega dejansko postane novo, toliko bolje, a mislim, da je več ali manj vsa topla voda že odkrita. Lahko le iščemo nove kombinacije.
Koliko ste se sami pripravljeni spremeniti samo zato, da bi bili bolj izpostavljeni?
Spremeniti za koga? Zelo malo. Pripravljena sem se le še veliko več naučiti, da še toliko več znam in z znanjem delam naprej.

Številni mislijo, da se rok trajanja pevk konča, ko rodijo. Kako je to v vašem primeru, glede na to, da ste šele zdaj izdali prvenec?
Ah, kje. Če mi je uspelo posneti album, ga izdati, nastopiti na Evroviziji, posneti vse oddaje, medtem ko je moja Ael tako majhna … Kaj šele bo?! (smeh)

Spodaj si lahko pogledate fotogalerijo in video z vaje ob izvajanju pesmi Beseda ali dve.