Malo je izvajalcev elektronske glasbe, ki jim je uspelo ovekovečiti toliko mitov, kot je uspelo Daft Punku. Suverena za 'vocoderji', 'wah-wahi', ki jih poustvarjata s synthi in zvončkljanji - vse to ob neutrudni ritmski liniji. Daft Punk sta vedno sledila svojemu cilju, da ju sliši čim več ljudi. In nikoli nista skrivala svojih simpatij do žanrske raznolikosti. "Rada sva imela Barryja Manilowa, ko je bil še mlajši. Preveč skupin želi biti 'kul', toda ne priznajo, kaj jim je bilo v resnici všeč. Midva imava rada vse in ne skrivava tega," sta pred časom dejala za britanski Guardian.

Do zdaj je bilo ime albuma še največ, kar sta razkrila člana elektrodueta, ki si je svoje ime ustvaril s spogledovanjem elektronike in synthpopa. Govorice in ugibanja o novem albumu Daft Punka so bili zadnje leto dni vedno glasnejši. A teh je konec. 21. maj bo dan, ko bosta člana dueta razkrila trinajst novih skladb, za katere je za zdaj znana samo njihova dolžina (ki se razteza od štirih do devetih minut).

Pred dnevi pa sta med oglasi oddaje Saturday Night Live člana dueta razkrila še 15-sekundni video, ki skrije več kot razkrije. Album, ki bo izdan pod okriljem založbe Columbia Records (kamor sta prestopila), naj bi po ugibanjih nekaterih ponudil tudi nekatera gostovanja. Med gosti se omenjajo imena Nile Rodgers (Chic), z grammyjem nagrajen besedilopisec Paul Williams, Animal Collective’s Panda Bear, Chilly Gonzales in diskopionir Giorgio Moroder - a nobeno ime še ni uradno potrjeno.

Ambasadorja francoske elektronike se še naprej skrivata za svojima futurističnima čeladama (s katerima sta upodobljena na novih promocijskih fotografijah). Sicer pa francoski duet svojo skrivnostnost gradi za maskami že od 90. let prejšnjega stoletja. Bolj kot s svojima obrazoma sta si ime ustvarila z imenom in futurističnimi kostumi. Glasbena srenja ju je sprejela kot inovatorja v elektronski glasbi, ki sta postavila standarde z impresivnimi nastopi v živo.

"Rada se igrava z oznakami!"
Duet je začel svojo kariero v Franciji kot dve tretjini skupine Darlin', ki je sledila smernicam, postavljenih od članov Beach Boys. Takrat sta bila stara 12 in 13 let. V eni izmed recenzij dela skupine (objavljeni v britanski reviji Melody Maker) je bilo zapisano, da njihova glasba zveni kot skupek "neumnega punka" (v angleščini 'daft punk'). "Rock je bil še O. K., ko sva bila stara 16 let," pravita danes (citat je vzet iz njunega pogovora za Guardian).

A dvojica tega ni sprejela kot kritiko, marveč kot provokacijo. "Rada se igrava z oznakami," je za Guardian dejal Bangalter. Kmalu zatem je skupina za oba postala stvar preteklosti. Njuno prihodnost pa sta začela graditi z eksperimenti na tolkalih in syntih.

Prvo večjo priložnost sta si izborila med enim izmed svojih nastopov leta 1993, ko sta se njuni poti križali s Stuartom Macmillianom, soustanoviteljem založbe Soma Quality Recordings, in mu izročila njun demoposnetek. Skladba, ki sta mu jo predala z njim, se je imenovala The New Wave, pripet pa je bil tudi miks Alive, ki je pozneje končal na njunem prvencu.

Prodana ali zvesta sama sebi?
Daft Punk se je vrnil v studio leta 1995. Iz njega je prišla njuna prva uspešnica Da Funk. Leto pozneje sta podpisala pogodbo z založbo Virgin Records, toda uspelo jima je obdržati nadzor nad njunim delom, ki sta ga lincenzirala prek njunega produkcijskega podjetja Daft Trax. A kljub temu Daft Punk ni nikoli imel svoje menedžerske ekipe, kot pravita sama, imata le "prijatelja, ki jima pomaga".

Svetovni uspeh sta pozneje dosegla v poznih 90. z debitantskim albumom Homework, kjer sta bili tudi še danes nepogrešljivi skladbi Around the World in Alive. Njun drugi album Discovery pa je le še zacementiral temelje uspeha z uspešnicami, kot sta One More Time in Harder, Better, Faster, Stronger (vzorci te skladbe so se pozneje pojavile pri Kanyeju Westu v skladbi Stronger).

Glasba pred čeladami
Koncept rockzvezde, kjer je uspeh temeljil na všečnosti podobe, sta zavrtela za 180 stopinj s svojimi nastopi s čeladami, kjer ni manjkalo LED-osvetlitve. Maske niso predstavljale le prevare, ampak so upodabljale filozofijo dueta, ki ni želel, da postaneta le še en člen v vrstah popikon, katerih obraze danes vidiš in jutri ne. "O. K. je, toda ko vidiš tri ali štiri fotografije teh ljudi, stvar postane dolgočasna. Prav tako pa je to eno izmed pravil in midva želiva kršiti pravila," je za Guardian dejal Hommen-Cristo.

Na krilih uspeha albuma Discovery sta se konec leta 2004 (pre)hitro vrnila v studio. Po šestih tednih v studiu je nastal album Human After All, ki pa je doživel mešane odzive, češ da sta z njim preveč hitela. A navsezadnje sta z njim med svoje poslušalce prinesla nove vzroke za avdiozasvojenost: Technologic, The Prime Time of Your Life in Robot Rock.

Vsi stranski projekti ...
Tako Bengalter kot Hommen-Cristo sta bila med svojima karierama vpletena tudi v številne kinematografske podvige. Med drugim sta poskrbela za glasbeno kuliso Disneyjeve dogodivščine TRON: Legacy, s katero sta si prislužila nominacijo za grammyja. Od leta 2010 pa sta bila večino časa zaprta v studiu.

Mediji ju te dni že označujejo za glasbeni presežek, na katerega bodo poslušalci morali biti pozorni v prihodnjem letu - in s tem posredno namigujejo, da imata le leto dni življenjske dobe. "Kaj pa lahko narediva glede tega? Od začetka si prizadevava delati po svoje: ne kaževa svojega obraza, vse želiva prikazati le z glasbo in dokazati, da je lahko glasba popularna, in ne midva. Seveda sva s tem povzročila navdušenje, toda naju to ne zanima," je za Guardian razlagal Bangalter in dodal: "Stvari so se razcvetele, ker nama ni bilo mar. In če bo prihodnje leto ustanovljen nov Daft Punk, prav, dobro za njih. Midva bova končala, ko bova nehala delati dobro glasbo."