Vprašanje seveda potrebuje kontekst. Uporabnik "žiga" je namreč Klemna vprašal, ali se zavzema za državno podporo kulture ali pa bi se ta morala po tržni logiki na trgu znajti sama? "Na večjem trgu od našega bi zagovarjal precej večjo samostojnost kulture (vendar ne samo tega modela). Pri nas podpiram malce večjo vpletenost institucij (navkljub občasnem nedelovanju le-teh). Ker sicer lahko pozabimo na filmsko produkcijo, klasično glasbo, džez in precej popglasbe. Bi si želeli državo, v kateri so vaša edina izbira Plestenjak in Modrijani, na dober dan skupaj?"

Sicer pa Klemen opaža, da je povezava med statusom slovenskih izvajalcev in politike očitna. "Bolje kot jim gre, bolj so konservativni. Politično sporočilo je nezaželeno in po večini preslišano. Pri tem na velikem trgu ne funkcionira (ali pa funkcionira le delno) niti popkultura, kaj šele džez ali klasika. Brez subvencij. Na področju državnega subvencioniranja pa se seveda odpirajo nova minska polja."

"Ema je super"
Nula Kelvina je mlada skupina, deluje od februarja 2011, a njeni člani so prekaljeni glasbeniki - Marko Boh (vokal, klaviature), Klemen Kotar (bas), Gašper Kržmanc (kitara) in Miha Kržmanc (bobni). Klemen, ki je bil gost v MMC-jevi klepetalnici, je recimo učitelj saksofona in improvizacije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

"Pa bi kdaj nastopali na Emi oziroma na Evroviziji?" je zanimalo uporabnico "barbi". "Da. IMHO - Evrovizija je crap, Ema je super," ji je odgovoril Klemen. Sicer pa je skupina pred kratkim posnela priredbo pesmi Možgani na paši, v kateri sodeluje tudi pevka Aleksandra Ilijevska (glej videospot spodaj). Z režiserjem Miranom Bratušem pa pripravljajo novi videospot za pesem Na golici pod goro, v katerem bodo nastopili v narodnih nošah. Kot je razkril Klemen v videoklepetu, pa Miranovim bratom Markom Bratušem pripravljajo tudi gledališko predstavo.

Klemen pravi, da je v Sloveniji težko preživeti le od igranja v eni glasbeni skupini, zato člani skupine Nula Kelvina igrajo v različnih slovenskih skupinah: "Če spadate med srečneže z relativno dobro plačo, so časi skoraj tako dobri kot poprej, če kradete, so morda še boljši, he he. Za dobršen del ljudi pod pragom revščine pa niso ne vem kaj, kajne? Odvisno od zornega kota torej."

"Ne podkupujemo radijskih postaj"
A za medijsko prepoznavnost jim ni bilo treba podkupovati radijskih postaj, pravi Klemen. "To, da radijske postaje prodajajo prostor med oglasi glasbenikom, se mi zdi sprevrženo. Seveda si lahko vsak zakupi (tudi glasbeniki) oglasni prostor, vendar mora biti jasno opredeljeno, kaj je oglas in kaj ni. To, da komercialne prodaje kupujejo skladbe, ki jih potem 'forsirajo' (in od tega pobirajo tudi avtorske pravice), je morda legalno, nikakor pa ni legitimno. Zopet, odraz družbe."
Odraz družbe pa je tudi ta, da je v Sloveniji vedno bolj popularna narodno-zabavna glasba. To opaža uporabnik "kelvin kampl", ki je Klemnu postavil vprašanje, "zakaj mladi vse več poslušajo narodno-zabavno glasbo, slovensko ali s področja ex-Yu in podobne glasbene iznajdbe, ki jih prepevajo liki, ki bi lahko bili po letih njihovi stari starši ali pa so že pod 'rušo' kot pokojni Lojze Slak". Klemen opaža, da "pogled v preteklost pove, da je celo Jugoslavija imela neke vrste kulturno politiko, ki je napad turbofolka in podobnega do neke mere zadrževala ali mu vsaj ni pripisovala večjega pomena - torej tudi na TV-ju ni bilo toliko časa posvečenega 'šodru'. Sedaj je (bistveno) drugače. To, da srednješolci poslušajo tovrstno glasbo (verjetno gre tudi za močan refleks pripadnosti), je meni neverjetno. Kje je uporniški duh?"

Več o tem, kako je sloviti ultramaratonec Martin Strel naučil Klemna igrati prve akorde in kako stanje v glasbi odseva tudi stanje v slovenski družbi, si oglejte v videoklepetu: