Dobra dva tedna po začetku veljave dopolnjenega sistema kvot slovenske glasbe v radijskih programih največ pozornosti dviguje Excellova razpredelnica s seznamom "sveže" glasbene produkcije, ki po besedah ministrstva služi kot "pripomoček pri delu glasbenih urednikov slovenskih radijskih postaj v zvezi z zagotavljanjem deleža slovenske glasbe, prvič predvajane pred dvema letoma". Seznam ni obvezen, ampak je le v pomoč. Toda kakšno?

80 izvajalcev (kjer se imena nekje ponovijo) in 271 skladb, ki so bile prvič predvajane pred manj kot dvema letoma, je izkupiček seznama novih skladb Ministrstva za kulturo, ki so posledica burnih razprav o kvotah. Že hitri prelet imen, ki se pojavijo na njem (če gledamo po abecednem redu) Alya, Alex Volasko, Clemens, Challe Salle feat. Rale, D Base, Jan Plestenjak, Jana Šušteršič, Jernej Zoran, Nejc Lombardo, Regina ..., pokaže, da so se za uresničevanje prizadevanj ministrstva od založb edino resno zavzeli pri Menartu, saj so našteti vsi njihovi varovanci (ali pa so to bili v času izdaj skladb, ki so na seznamu).

Marsikoga na seznamu novih skladb zbodejo imena, kot so Andrej Šifrer, Zoran Predin, Marino Legovič (ki je prijavljen kot avtor), Tinkara Kovač, Miha Guštin, Pop Design ..., ki so prijavljali svoje relativno nove izdelke. Toda to je le znak njihove angažiranosti. Na seznam se lahko prijavi vsak - tudi vi, če posnamete v zavetju vaše kopalnice novo različico pesmi Vse najboljše, ki je po novem v javni domeni. In ste državljan Slovenije.

"Ker je evidenca zgolj informativnega značaja, posebnih meril ni - niti jih ne postavlja zakon. Zato tudi ni odločanja o tem, ali je posamezna skladba primerna ali ne - odloča se zgolj z vidika, ali je avtor oz. izvajalec slovenski," so pojasnili z ministrstva za kulturo.

Težave nastanejo tudi pri datumu izdaje avdiodela. Izvajalec lahko kot novo delo na seznam, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, prijavi uspešnico izpred 10 let, če je zanjo naredil priredbo, saj je to novo delo.

Rok, v katerem velja skladba za "novo", je namreč določen z začetkom predvajanja. "Kot določa zakon, od prvega predvajanja dalje. Če tega ni oziroma avtor ne ve, kdaj je bila skladba prvič predvajana, se - zgolj iz praktičnih vidikov - šteje datum izida nosilca," so pojasnili iz ministrstva.

SAZAS in IPF na drugi strani
Sistem evidentiranja novih skladb sicer že obstaja pri krovnih organizacijah, kot sta SAZAS in IPF, ki skrbita za izplačila avtorjem, a deluje povsem drugače. Združenje SAZAS tako zbrana nadomestila s strani organizatorjev koncertov in drugih javnih prireditev razdeli med vse upravičene avtorje, zavod IPF pa po drugi strani obračunava nadomestila za javno predvajanje glasbenih del. "Prijave fonogramov na IPF-ju ureja Pravilnik o prijavi fonogramov, ki določa, da je proizvajalec fonograma dolžan prijaviti nov fonogram v 15 dneh od dneva, ko postane fonogram dostopen javnosti, na obrazcu, ki ga je IPF oblikoval v skladu s pravilnikom," je za MMC pojasnil direktor zavoda IPF Viljem Hribar.

Če proizvajalec fonograma novega fonograma ne prijavi v navedenem roku, lahko fonogram prijavi tudi kateri koli drug imetnik pravic na fonogramu (npr. izvajalec), pri čemer s prijavo prevzame vso odgovornost za pravilnost prijave. "V praksi pa imajo prijave običajno zamik in do prijave traja bistveno več časa kot pa predpisanih 15 dni," je še dodal Hribar.

Ko se meša denar ...
Toda pri prijavi obstaja bistvena motivacijska razlika. Če je v primeru seznama Ministrstva za kulturo za izvajalca v interesu, da predstavi svoje delo kot čim novejše, je pri prijavi zavodu, kot je IPF, v interesu, da ga prijavi čim prej oz. do 31. marca v letu. Takrat je tudi rok za prijavo posnetih izvedb. Na podlagi prijav pa se potem izplačujejo nadomestila v prvi polovici julija.

Prav tako so strožja pravila za vpis v registra obeh krovnih organizacij. Še več - zavod IPF je pred meseci postal tudi nacionalna agencija svetovnega sistema za dodeljevanje kod ISRC, dvanajstmestne kode, ki unikatno identificira vsak glasbeni posnetek ali videogram, ne glede na to, kje na svetu nastane. ISRC omogoča preprosto in pravilno ugotavljanje, katera skladba je bila predvajana ter katera izvajalec in proizvajalec sta upravičena do nadomestila za javno uporabo te skladbe.

Preprosta rešitev za excellovo razpredelnico je tako združitev moči z omenjenima organizacijama. "Z obema organizacijama smo se že dogovorili za sodelovanje in smo v dogovorih za realizacijo. Do same izvedbe pa moramo spoštovati zakon in zato smo povabili avtorje, da pošljejo svoje podatke. Kot rečeno, v prihodnje bo vnos podatkov tudi za izvajalce bistveno preprostejši, saj bosta podatke sporočali obe kolektivni organizaciji," so sporočili z ministrstva.

Teža novega zakona na radijskih postajah
Toda kam to hipotetično uvršča izvajalca, kot je recimo didžej Umek, ki se je leta 2014 odločil prekiniti sodelovanje z združenjem SAZAS in se pridružiti angleški sorodni agenciji PRS fot Music? In kaj to pomeni za specializirane radijske postaje, kot je ARS? Veliko radijskih postaj vodi svoje evidence. Oz. jih vpišejo v svoj register, ko prejmejo posnetek na svoj elektronski naslov - kot je praksa izvajalcev, ki za sabo nimajo večje založbe.

Evidence niso pri vseh enake. "Neke posebne evidence ne vodimo, vsaj do zdaj je nismo, ker na Anteni tako ali tako temeljimo na novejši glasbi, seveda imamo spet problem, premalo novih skladb, ki se posledično vrtijo v višjih rotacija. Če bi bili v dvomu o dnevu prvega predvajanja, bi po vsej verjetnosti kontaktirali z izvajalcem oz. bomo, kot je videti, morali preverjati na spisku Ministrstva za kulturo," je za MMC pojasnil izvršni direktor za področje glasbenih raziskav in radijske produkcije na Infonetu Tomaž Čop.

Čeprav se na omenjeni komercialni radijski postaji že pojavljajo težave pri umeščanju zadostne količine novih skladb v programsko shemo, kot zatrjuje Čop. K temu prepisuje predvsem dejstvo, da so v zadnjih dveh letih prejeli zadostno število skladb, ki ustrezajo njihovi programski shemi. "Imamo težave, vendar jih rešujemo tako, da večkrat kot bi sicer, predvajamo skladbe ustrezajo naši glasbeni shemi in smo jih prejeli v zadnih dveh letih. Teh skladb je za format radia kot je Antena veliko premalo in potem te zavrtimo tolikoktrat, kot je treba da zapolnimo kvoto«," je dodal.

Kot vsak zakon, ima tudi ta luknje. Tako da lahko poslušalci nekaterih radijskih postaj v zadnjih tednih precej večkrat slišijo t. i. jingle ali glasbeni napovednik posameznih radijskih postaj kot v preteklosti. Čop povečanja predvajanosti glasbenih napovednikov ne zaznava, a dodaja, da nihče ne ve, ali se bo to štelo v kvoto ali ne. "Mi menimo, da je to na način, kot imamo narejene jingle mi, slovenska glasba, saj v produkcijo teh vložimo več kot večina slovenskih glasbenikov v svoje skladbe. Vse jingle tudi odpojejo slovenski izvajalci," je pojasnil Čop.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da ministrstvo, če posnetek vsebuje elemente skladbe (takt, melodijo ...), ne sme presojati, za kakšno glasbo gre. V praksi lahko to pomeni, da lahko prostor za novo oz. novejšo glasbo domačih ustvarjalcev preprosto zamenja napovednik izbrane radijske postaje, ki ga za zapolnitev minutaže (ob predpostavki, da ni dovolj glasbe, ki ustreza programski politiki radijske postaje) preprosto zavrtijo večkrat.

In kako izvajalec pravzaprav ve, da njegov trud pri vnašanju podatkov na seznam ministrstva ni bil zaman? "Za to skrbita omenjeni (op. a.: SAZAS in IPF) kolektivni organizaciji," pojasnjujejo na ministrstvu.

Na dveh bregovih
Sistem evidentiranja novih skladb za zdaj v radijsko sfero vnaša zmedo. A na ministrstvu so drugačnega mnenja: "Glede na to, da je v evidenci že več kot 250 skladb, smo lahko zadovoljni." Očitno je samo vprašanje časa, kdaj bodo na seznamu stvaritve izvajalcev, kot so Olfamož, Lifecutter, Ludovik Material, Your Gay Thoughts in The Canyon Observer (če naštejemo pet izvajalcev, ki so v lanskem letu postregli z najboljšimi stvaritvami po izboru sodelavcev Glasbene redakcije Radia Študent).