Na številnih predavanjih, poslušalnicah in razpravah, zanimivih tako za izvajalce kot za ljubitelje glasbe, so skušali domači in tuji gostje odgovoriti na zgornja in druga vprašanja.

Tudi pri glasbi velja: uspeh prinese sodelovanje
Jutranjo delavnico o glasbenem novinarstvu in njegovih pasteh je vodil novinar, glasbeni kritik in publicist Igor Bašin. Teoretični del o pisanju glasbenih kritik je podkrepil s konkretnimi primeri dobrih in tudi slabih praks. "Podajanje navadnih medijskih obvestil kot avtorskih tekstov je največja težava glasbene kritike in novinarstva pri nas," je bil kritičen tudi do povzemanja obvestil za javnost brez vloženega novinarskega dela.

Popoldne je svoj pogled na uspešen mednarodni prodor metalskih skupin iz rodne Finske predstavil Teemu Suominen, vodja promocijske in produkcijske agencije Metalheim in prekaljeni poznavalec skandinavske scene. "Finska je postala pomemben igralec v svetu metalske glasbe zaradi več dejstev. Prvo je, da smo ustvarili svoje sloge te glasbe, v njih se sliši nordijska dimenzija. Najpomembnejše pa je, da vsi, ki delajo v tej metalski glasbeni industriji, od skupin, agentov, promotorjev, podpirajo drug drugega in delajo skupaj." Suominen je sodelovanje vseh členov težkometalskega glasbenega posla, skupni nastop na mednarodnem trgu in podporo države pri tem izpostavil predvsem zato, ker se vsi zavedajo, da če uspe eni skupini, lahko ta za seboj potegne še številne druge. Tak pristop priporoča tudi drugim majhnim državam, kot je Slovenija.

Slovenija še ni opazna na koncertnem zemljevidu
Na razpravi o uporabi spleta pri promoviranju glasbe so različni strokovnjaki in vidni predstavniki s področja družabnih omrežij glasbenikom svetovali, naj se dobro pozanimajo, kdo je njihovo ciljno občinstvo in kje se v virtualnem svetu največ zadržuje. Predvsem pa naj svojih oboževalcev ali sledilcev na Facebooku, Twitterju ali MySpacu ne zasujejo s klišejskimi pozivi na koncerte, temveč poskušajo uporabnike dejavno vključiti in jim z različnimi prijemi dati občutek, da so tudi on del glasbenikove zgodbe.

Veliko zanimanja je pritegnilo predavanje Matjaža Mančka, vodje glasbenega programa v Kinu Šiška, ki je analiziral različne plati organizacije koncertov pri nas. Za MMC je povedal, da Slovenija še vedno ni na zemljevidih postankov glasbenih skupin na turnejah, a da imamo zaradi dobrega strateškega zemljepisnega položaja med vzhodom in zahodom Evrope včasih možnost, da se na poti vsaj katera izmed manjših ali srednje velikih skupin le ustavi tudi v Sloveniji. A velikokrat se že ob prvi elektronski pošti zastopniku glasbenih skupin organizacija ustavi. "Najpogostejša zavrnitev je, da 'trenutno nimamo načrtov za turnejo po vaši regiji'. To trenutno po navadi pomeni kar stalno," razlaga Manček o nezanimivosti Slovenije za izvajalce, a dodaja, da pa se nekatere starejše znane skupine, ki morda niso več na vrhuncu, v zadnjem času vseeno pojavijo tudi na odrih za večje skupine premajhnih in nezanimivih trgov na našem koncu Evrope.

Ljudske pesmi, rock in intimni konec
Po izobraževalnem dnevnem dogajanju na Slovenskem tednu glasbe so zvečer oder zasedli domači glasbeniki, ki se potegujejo za nastope na tujih festivalih, ter glasbeni gostje. V Kinu Šiška so bosonoge Katice ob spremljavi tolkal odpele slovenske ljudske pesmi v sodobnejši obliki, potem pa oder prepustile pevcu Hamu in rockerskemu navdihu njegove uigrane zasedbe Tribute 2 Love.

Ker je ena izmed rdečih niti letošnjega Slovenskega tedna glasbe tudi okrepitev povezav z glasbeno industrijo naše severne sosede, je nastopila še nadvse simpatična Avstrijka Clara Luzia, ki je zgolj z električno kitaro in čustveno vokalno interpretacijo poskrbela za intimen in sproščen konec dogajanja v Kinu Šiška. Glasbeni nastopi so se nadaljevali v Menzi pri koritu na Metelkovi z drum'n'bass producentom Helahirnom ter skupinami Furry Walls, Napravi mi dete in Repetitor.