Ameriška zvezdnica velikega formata Pink je v Ljubljani predstavila svoje največje glasbene uspešnice z preteklih treh albumov kot tudi z zadnjega I'm Not Dead.

Pred njenim nastopom nas je vse do 21.00 ogrevala nemška groove glasbena skupina iz Münchna, ki nas je presenečala z razgibanim glasbenim žanrom v slogu modernega r' n' b-ja in hiphopa. Glasbeniki se predstavljajo pod imenom Sorgente. Z občinstvom so dobro kuminicirali in ga pripravljali na razlog, zaradi katerega so obiskovalci napolnili dvorano - nastop Pink.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->

Kaj smo slišali?
27-letna Američanka s pravim imenom Alecia Beth Moore, je začela koncert s pesmijo z zadnjega albuma Cuz I can, nadaljevala s Trouble iz albuma izpred štirih let (Try This). Sledile so njene "evergreenske" uspešnice: Just Like a Pill, Stupid Girls, Who Knew in Family Portrait. Manjkala ni niti interpretacija Me and Bobby McGee, pesem, ki jo je v originalu izvajala sedaj že skoraj 37 let pokojna hipijka Janis Joplin.

Bushevo povabilo na razmislek v vokalni izvedbi
Pred politično nastrojeno skladbo z veliko sporočilno vrednostjo ameriškemu predsedniku Bushu - Dear Mr. President, je Pink povedala, da v življenju moramo biti kdaj pa kdaj tudi resni, "but not too much" (ampak ne preveč). V svojem uporniškem slogu je tako tudi z besedami pozvala občinstvo, naj živi svoje sanje in se ravna po lastnih prepričanjih, a kljub temu ohrani čut za solidarnost, iskrenost, toleranco in spoštovanje do drugačnih.

Preden se je preoblekla (v svetlo modre kavbojke in belo majico, v kateri je s svojimi kratkimi lasmi in značilnim poskakovanjem in metanjem po odru spominjala bolj na fanta kot dekle) smo slišali še uspešnico U and Your Hand. Za tem pa (samo še) Get the Party Stared in zanjo se je morda prava zabava sicer res pričela, za vse obiskovalce, ki bi želeli slišati še kakšno pesem, pa končala.

Slovenske občudovalce je zapustila lačne
Koncert je potekal v divjem, energičnem vzdušju, za kar zna Pink odlično poskrbeti. Omeniti velja še podatek, da je vse skupaj trajalo le uro in 15 minut, kar je za prodajno ceno vstopnice več kot premalo. Izvedba prav vseh pesmi je bila, vsaj kar se tiče njenega vokala, odlično interpretirana, a kljub temu lahko mirne duše rečemo, da ni šlo za spektakularen koncert, kot bi ga morda za takšno zvezdo, nagrajeno z dvema grammyjema, lahko upravičeno pričakovali (leta 2001 je prejela grammyja, skupaj s pevkami Christino Aguilero, Lil' Kim in Mya za popuspešnico Lady Marmelade, leta 2003 pa za najboljši ženski rockovski vokal za izvedbo pesmi Trouble).
Na odru sta ji poleg glasbenikov na instrumentih delali družbo (le) dve pevki spremljevalnih vokalov, o plesalcih ni bilo ne duha ne sluha. Tudi odrska scenografija je bila bolj kot ne (preveč) preprosta. Po nastopu (ki se je po vsej verjetnosti končal ravno takrat, ko se je odšla preobleč), je občinstvo sploh ni imelo možnosti priklicati nazaj, saj so luči nemudoma razsvetlile dvorano, pa tudi oder je bil pospravljen v pičlih desetih minutah.

Sicer pa naj povemo, da je Pink ravno sredi evropske turneje. Na svoji spletni strani ima objavljene datume koncertov vse do začetka septembra, a to dejstvo ne opravičuje tega, da se za slovensko občinstvo (ki ga ni bilo tako malo, kajti po besedah organizatorjev so prodali okrog 6.000 do 6.500 kart) ni s svojo ekipo bolj potrudila. Razlog je najverjetneje bila predvsem njena bolezen (pred nekaj tedni je bolehala za bronhitisom in zato tudi 1. in 3. julija odpovedala koncert v Sofiji in Gradcu).

Tanja Mojzer