Prvi Flow Festival Ljubljana bo potekal od 26. do 28. junija v Tobačna mesto in gostil več kot 20 svetovno in lokalno zvenečih imen iz sveta glasbe. Poleg že omenjenih velikanov britanskega elektropopa, organizatorji napovedujejo še imena, kot so Róisín Murphy, Metronomy, Run the Jewels, Caribou, Jose Gonzalez, Derrick May, Âme, Dixon, Bonobo DJ set in DJ Koze, kot tudi lokalne in regionalne glasbene izvajalce, kot so Bad Copy, Edo Maajka, Polona Kasal x KALU in Torul. V osnovi gre za "showcase" festival, kjer se bo na treh prizoriščih zvrstilo več kot 30 tujih in domačih nastopov.

Organizatorji napovedujejo, da si bo uvodni Flow Festival Ljubljana prizadeval poleg kakovostne zabave razširiti kulturno ponudbo v regiji ter vzpostavil uspešno in dolgoročno platformo za umetnike, podjetnike in lokalne skupnosti.

O njem smo se pogovarjali z direktorjem Flow Festivala Ljubljana Mikkom Lehtinenom.

Zakaj Slovenija?
Od leta 2008 prihajam v Ljubljano, kjer snemamo filme. Nemudoma sem se zaljubil v mesto in na koncu sem si tu kupil stanovanje in se preselil, potem ko sem deset let preživel v Londonu. Ugotovil sem, da se tu ne dogaja veliko. Domačini se strinjajo z mano. Veliko prijateljev se je izselilo iz Ljubljane zaradi pomanjkanja navdiha in izzivov. Ustvarjalne, napredne glave črpajo navdih iz festivalov, kot je naš. Veliko je v medijih tudi govor okoli kulture mladih ... Zato sem se – kot novopečeni Ljubljančan – čutil odgovornega, da pomagam izboljšati stanje in zasnovati boljšo smer za vse.

Organizatorji helsinškega Flowa so moji stari prijatelji, zato sem jih poklical za nasvet. Navdušili so se nad Ljubljano in na koncu smo skupaj pripeljali Flow sem. Zelo sem vesel, da so se stvari tako razpletle. Znamka in koncept sta izvrstna in zato lahko ponudimo slovenskemu občinstvu popolnoma drugačno festivalsko izkušnjo – nekaj, kar sam ne bi zmogel ponuditi.

Prihajate v popolnoma novo okolje. S kakšnimi težavami ste se ukvarjali v prvih korakih organizacije?
Uf, veliko jih je bilo. Sploh ne vem, kje naj začnem naštevati. Mislim, da bi vsaka pametna oseba že obupala v tem času, toda zdaj je vse v redu. Pred nami je neverjeten festival, zato uživajmo raje v tem. Pred nami je še veliko trdega dela, in če želimo, da nam uspe, bomo potrebovali pomoč vseh. Flow ni naš festival, kjer mi počnemo nekaj po svoje, ampak je platforma za sodelovanje in izmenjavo idej.
Z veseljem vam bom odgovoril na vaše vprašanje podrobneje po dogodku, kajti mislim, da je pomembno razpravljati o teh stvareh, zato da se drugi organizatorji ne bodo zaletavali z glavami v iste zidove, kot smo se mi.

Slovenija je v zadnjem obdobju postala manj zanimiv trg za večja glasbena imena. Celotna festivalska infrastruktura se je razdelila na nekaj butičnih festivalov, lokalnih približkov festivalov in festivalskih počitnic, kot sta na primer MetalDays in Punk Rock Holiday. Kje ste vi videli svojo priložnost?
Pozorno smo poslušali želje ljudi, kaj si želijo. Poleg tega tu ni veliko konkurence, še posebej ne v dogodkih, ki so podobni Flowu. Tu ne gre le za koncerte, gre za izkušnjo. Je način življenja. Gre za srečanje Odprte Kuhne, umetnosti, mode, pogovorov TED, klubskega življenja, koncertov ... Gre za kulturno (r)evolucijo.
Vsaj takšen je bil rezultat v Helsinkih, in upamo, da bo tudi v Ljubljani.

Festival, kot je vaš, potrebuje veliko finančne podpore. Kakšen je vaš načrt, kako vključiti lokalno skupnost?
Finančno smo za zdaj dobro podprti. Poslovna stran projekta je skrbno načrtovana. Že nekaj mesecev hodimo po pisarnah mestnih in državnih oblastnikov. V tem času smo dobili veliko podpore. Po nekaj sestankih na občini so spoznali vrednost, ki ga lahko mestu prinese Flow, zato so nam obljubili pomoč glede zahtev infrastrukture, česar smo še posebej veseli.

Prav tako smo na primer združili moči z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Njihovi študenti bodo poskrbeli za oblikovno podobo nekaterih delov festivalskega območja. In to bi rad, da vsi razumejo: poskušamo zbuditi spečo kulturo mesta. Zato potrebujemo vse, da nam pomagajo z idejami, kako še izboljšati Flow Ljubljana.

Na do zdaj objavljenem seznamu nastopajočih zasledimo tudi imena slovenskih izvajalcev. Koliko poznate urbano glasbeno sceno tu? Koliko izvajalcev poznate?
Že nekaj časa sem tu, zato sem dobil priložnost, da sem jih spoznal. Naredili smo domačo nalogo in izbrali tiste, ki so tudi zanimivi za mednarodno občinstvo festivala. Nismo želeli izbrati najbolj očitnih lokalnih vab za množice, ampak smo gradili na misli, da zberemo nekaj obetavnih izvajalcev, za katere menimo, da imajo potencial na mednarodnem trgu. Želimo vključiti in razvijati domačo glasbeno sceno vzporedno z rastjo festivala Flow Ljubljana. To lahko vidite iz seznama nastopajočih. In spomladi bomo nanj dodali še nekaj imen.

Ali festival potrebuje veliko ime, kot so Pet Shop Boys, da privabi množice?
Menim, da na začetku res potrebuje enega ali dva. Toda v nasprotju z večino festivalov tu se festival Flow ne osredotoča na eno veliko ime, saj je vedno bil predstavitvena platforma za zanimive nove talente. Indie heroji, nadobudni izvajalci, najbolj vroče zvezde 'undergrounda' … Vse je stvar iskanja ravnovesja. Če privabimo ljudi z velikimi imeni, nam to omogoča, da jim predstavimo popolnoma nove izvajalce. Na velik oder bomo pripeljali garažne bende, zato da bodo lahko ljudje, ki bodo prišli na velika imena, odkrili in se zaljubili v nove izvajalce. Naš program je zelo selektiven in vedno je poudarek na kakovosti. Trudimo se pripeljati več kot le glasbeni festival. Izkušnjo.

Seveda festivali s prvo izdajo še ne prinesejo dobička. Kakšen je vaš dolgoročni načrt?
Naš dolgoročni načrt je, da nadaljujemo organizacijo, dokler nas bodo noge zdržale. Potem pa bomo festival predali naslednji generaciji.

Je ena izdaja dovolj, da zgradite platformo za izvajalce in lokalne poslovneže?
V Helsinkih je bilo tako. Toda ne vidimo Flow kot enkratni dogodek. Rezultati festivalskega konca tedna so lahko vidni skozi celo leto. V Helsinkih je bila kultura mladih precej osiromašena pred prihodom Flowa. Zdaj pa se je tako pestra kot v drugih velikih evropskih mestih. Ko festival, kot je Flow, pripelje takšne izvajalce, kot jih ponuja, v Ljubljano in pokaže, da obstaja možnost, tlakuje pot drugim. Lokalni organizatorji postanejo bolj samozavestni in izvajalcev ni več strah, da pridejo v Ljubljano. Vsi imajo do tega korist.
Poleg tega pa Flow Helsinki prinaša precejšnje vsote denarja mestu zunaj festivalskih vrat, zato ima Flow Festival Ljubljana možnosti, da spodbudi razvoj celega mesta.

Festival je močno okoljsko ozaveščen in usmerjen k uporabi recikliranih materialov, obnovljivih virov energije in uporabe trajnostnih izdelkov. Kakšna je ta "zelena" zgodba?
Smo zeleni, recikliramo in skušamo uporabiti čim več organsko proizvedenih in recikliranih materialov. Ne ponujamo prostora za parkiranje. Pozivamo vse, da pridejo na festival peš, z javnim prevozom ali kolesom. Mislim, da je to odgovorno odraslo ravnanje. Festivali sproducirajo veliko odpadkov in mi želimo to minimalizirati. Ljubljana je zelo čisto in lepo ohranjeno mesto. In potrudimo se, da bo takšno tudi ostalo. Želimo sodelovati tudi v zgodbi Ljubljane evropske zelene prestolnice leta 2016. Flow tako pozdravlja vse, ki bi z nami delili svoje okoljske ideje – tako med festivalom kot tudi pri njegovem snovanju.

Poleg samomorov – vem, slaba primerjava -, kaj imata Slovenija in Finska skupnega?
Najbolj očitna je ljubezen do narave. Finec se po navadi ne počuti dobro v popolni betonski džungli. Potrebujemo svoje gozdove, jezera in neskončne pokrajine.
Smo majhni evropski narodi, ki nas z lahkoto zasenčijo večji trgi. Čeprav je geografsko gledano, Slovenija precej manjša od Finske, ima odlično lokacijo in je trenutno precej zaželen cilj – tako kot Finska. Veliko je v Helsinkih spremenil Flow in naj se tako zgodi tudi v Ljubljani.