Številni so prišli zaradi The National, ameriške skupine, ki je pred mesecem dni svoj kritiško izjemno hvaljeni album High Violet predstavila tudi v ljubljanskih Križankah. "We frickin' love Croatia. Thank you, again," je bend zapisal na Facebooku po svojem nastopu ter s to zahvalo in poklonom Hrvaški povzel nenavadno ljubezensko zvezo, ki jo imajo z našimi južnimi sosedi.

V recenziji z naslovom "The National zacementirali status največjega indiefenomena danes" avtor Dražen Vujović piše, da so The National "postali nacionalni hrvaški fenomen, čeprav s Hrvaško nimajo popolnoma nobene zveze". Vse skupaj se je začelo z njihovim koncertom v zagrebškem klubu KSET pred 50 poslušalci, a so fantje iz Ohia kmalu na Hrvaškem postali svojevrstne legende, vrhunec pa je bil nedvomno njihov izvrstni lanski koncert v zagrebškem Boćarskem domu. Zdaj so navdušili še na Terraneu.

Pri Muzika.hr so se pred nastopom v Šibeniku pogovarjali s pevcem Mattom Berningerjem in z basistom Scottom Devendorfom.

Trikrat ste nastopili v Zagrebu, zdaj prvič tudi v Šibeniku - na prvem zagrebškem nastopu ste igrali pred nekaj 10 ljudmi, danes pa ste glavni zvezdniki festivala ...
Matt: Imeli smo srečo, da smo spoznali ljudi, kot je Mate (Škugor, op. a.), ki nas je takrat pripeljal v Zagreb. Nekaj takih ljudi nam je ponudilo podporo na samem začetku delovanja skupine in zelo smo srečni, da obstajajo tako strastni ljubitelji glasbe, ki so pripravljeni tvegati in ki so pripomogli k našemu uspehu. Nikdar nismo bili medijsko izpostavljen bend in večina naših oboževalcev je za nas izvedela prek svojih prijateljev ali drugih oboževalcev. Kaj takega se v preteklosti verjetno ne bi nikdar zgodilo, saj nam je pri vsem pomagalo medmrežje. Ljudje danes radi prek spleta širijo svoja stališča in mišljenja, prav zahvaljujoč temu pa smo uspeli tudi mi. Dvomim, da bi uspeli, če bi bili bend v 80. ali celo 90.
Mnogi vas imajo za enega največjih predstavnikov indierocka zadnjega desetletja. Kaj za vas predstavlja ta žanr?
Matt: Zame je bil indierock vedno rock, ki ga ne moreš slišati na mainstream radijskih postajah, a po drugi strani to nikakor ne more biti definicija tega žanra, saj so Arcade Fire, na primer, pred kratkim osvojili grammyja ... Obstaja mnogo neodvisnih skupin, ki nimajo diskografske podpore, ampak jim je z dobro glasbo uspelo najti svojo publiko. Mislim pa, da danes kljub vsemu v glasbeni industriji lahko opazimo večjo demokracijo, zahvaljujoč manjšim neodvisnim založbam.
Kaj pričakujete od svojega nastopa na Terraneu?
Matt: Naši nastopi vedno delujejo boljše od naših pričakovanj, ampak vsakič, ko od koncerta pričakujemo veliko, se izkaže, da bi morali lestvico pričakovanj vseeno spustiti malce nižje ... (smeh).

Vaš zadnji nastop v Zagrebu je bil zelo poseben, publika pa zelo glasna ...
Scott: Pravzaprav je bilo tako na obeh zadnjih koncertih v Zagrebu, zelo glasno in v nekem trenutku je bilo zaradi tega že kar težko igrati. Počutili smo se, kot da bi bili Bon Jovi ... (smeh).
Matt: Vsaka publika se odziva drugače, ampak hrvaška je ena izmed najglasnejših. Na tako glasno publiko smo naleteli samo še na Irskem.
Veliko časa preživite na turneji - pogrešate vsakodnevne dejavnosti in "normalno" življenje?
Matt: Priložnost imamo potovati po svetu in igrati rock - mislim, da ne obstaja boljša služba na svetu. Istočasno pa zaradi turnej ne moremo veliko časa preživeti doma z družino. Morali smo se naučiti, kako najti ravnotežje - ostajamo pameten bend in se ne spreminjamo v glasbenike, ki vse leto preživijo na turneji.
Vašo glasbo pogosto opisujejo kot "najslajšo žalost" ...
Scott: Mislim, da je to lepo rečeno, čeprav svoje glasbe ne doživljamo kot pretirano žalostne ...
Matt: Ves čas nam govorijo, da smo najbolj žalostna skupina, ampak to ni nekaj, kar bi poskušali biti. Zares nismo žalostni (smeh). Radi imamo melanholijo žalostnih ljubezenskih pesmi, ampak vseeno se nam zdi, da v naših pesmih obstaja tudi dobršna mera prismojenosti, ne samo emocionalnega propada ...
Scott: ... mešanica humorja in obupa, v isti meri (smeh).
Matt: Ostajamo to, kar smo, in redko kdaj govorimo o tem, kako bi naše pesmi morale zveneti ... Čeprav smo, ko smo začeli snemati High Violet, govorili o tem, kako bi morali za spremembo posneti zabaven in srečen album, a ko smo napisali pesmi, ni delovalo tako (smeh). Ne želimo biti na silo nekaj, kar nismo.
Če bi lahko obarvali svojo glasbo, katero barvo bi izbrali?
Scott: Rekel bi, da belo.
Matt: To so me enkrat že vprašali in številni pričakujejo, da bom rekel sivo, ampak ne bom (smeh) ... Bledorumeno ali mogoče grozljivo belo ... z malce krvi (smeh).
Fotografije v spodnji galeriji so nastale na novembrskem koncertu The National v Zagrebu (foto: MMC RTV SLO/K. S.).