Nekaj dni pred zadnjim protivladnim protestom, 7. decembra v Ljubljani, se je na Facebooku pojavila skupina, ki je pozivala umetnike in glasbenike, da na protestnem shodu pustijo svoj pečat in postrežejo z glasbenim, gledališkim ali drugačnim umetniškim nastopom. Eden izmed pobudnikov dogodka z imenom "Protestival", igralec, režiser in lutkar Robert Waltl (sicer neuradno znan kot eden najbolj zaželenih Dedkov Mrazov na decembrskih proslavah), nam je pojasnil, da gre pri pobudi med drugim tudi za odgovor na nasilje (tudi sam je bil deležen določenih "opozoril", ki so mejila na grožnje): "Da pokažemo, da je tudi umetnost tista, ki spreminja, da se stvari artikulirajo na pravilen način." Vrsto nastopa so prepustili posamezniku, Waltl pa vseeno priznava, da so imeli večinoma v mislih bolj gledališke nastope, čeprav so bili seveda dobrodošli tudi glasbeni.

Glasba ima na množičnih shodih izmed vseh izraznih umetnosti najbrž vseeno največjo povezovalno moč. Na Kongresnem trgu so tako odzvanjale znane pesmi, ki so se v zgodovino popularne glasbe zapisale kot "revolucionarne", med drugim tudi mirovniška Lennonova "All you need is love" (vse, kar potrebuješ, je ljubezen). Za najbolj odmeven nastop je kljub vsemu poskrbel ženski pevski zbor Kombinat.

Kombinatke: nepogrešljive na protestih
Raznovrstna ženska zasedba, pomenljivo ustanovljena pred štirimi leti na praznik dan boja proti okupatorju 27. aprila, zapriseženo izvaja pesmi upora z vsega sveta. Med najbolj priljubljenimi so prav slovenske partizanske pesmi in njihova avtorska "Pesem upora", ki se začne z verzi: "Med tihim šepetom človeških laži, kot steber svobode, ki v temi žari, sledimo korakom upora duha, kljubujemo času sodobnega sveta." Ob spomeniku Sidro so Kombinatke na petkovih demonstracijah odpele prav to pesem, pred Mestno hišo pa so izvajale vsem dobro poznano "Bandierro rosso" ("Rdeča zastava"), italijansko delavsko komunistično pesem, ki smo jo pri nas najbolj vajeni poslušati v izvedbi Pera Lovšina (oziroma Pankrtov).

Kombinatke, ki s svojim delovanjem že nekaj let, kot je zapisano na njihovi spletni strani, promovirajo vrednote, kot so "solidarnost", "srčnost", "pogum" in "zvestoba ideji", so napovedale, da bodo še v decembru končno izdale tudi svoj prvi album, ki so ga naslovile kar Kombinat.

Lahkotni pop kot uporniški žanr
Uporniški ženski pevski zbor ni edini, ki se je ekspresno odzval na trenutno dogajanje po Sloveniji. Svojo pesem sta na protestni glasbeni repertoar pristavila tudi Saša Lendero in Werner, ki sta se ob priložnosti skupaj s svojima zakoncema združila v skupino S.W.A.M, s katero so posneli popevko z naslovom "Dihamo za Slovenijo" in za njo celo posneli videospot, ki s prizori s studijskega snemanja spominja na klasične dobrodelne popevke tipa "We are the world."

Refren lahkotne popbalade se glasi: "Tu je moj dom! Tu sem doma! In ne dovolim, da mi ga kdo proda! Tu je moj dom in to je čas, da kot eden dvignemo svoj glas." Video je na YouTubu v nekaj dneh dobil skoraj petinštirideset tisoč ogledov. Na redke negativne pripombe, na primer komentar uporabnika, ki je med drugim zapisal "Če je to pesem, ki nas bo rešila ... smo bolj v riti, kot smo si mislili!", se je Saša Lendero odzvala ostro. Del njenega odziva se glasi: "Mene pa taki komentarji razžalostijo ... Zato ker je bila pesem napisana v duhu združevanja, prav zaradi takih, kot si ti, ki iščejo dlako v jajcu in mislijo, da morajo biti proti vsemu, da bodo bolj kul in bolj intelektualni."

"Gotof je!" zasedbe Skater primerljiv z "Na juriš!" ?
Saša Lendero in njen soprog Miha Hercog sta sicer tudi avtorja skladbe štajerske pop dance zasedbe Skater s preprostim naslovom "Gotof je!". Ta temelji na lahko zapomljivem besedilu "Gotof je! Gotof je! Narod se prebudil je…..to je glas Slovenije!", ki bi se utegnil ravno zavoljo ljudske preprostosti izkazati za uporabnega na množičnih protestnih shodih. Nekateri komentatorji na YouTubu ga zaradi tega sicer malce v šali primerjajo celo z legendarnim partizanskim napevom "Na juriš!".

Zlatko o istih težavah govori že nekaj let
Čeprav so se na množično protestno dogajanje na prvi pogled javno najprej odzvali izvajalci netipično uporniškega popa, pa je treba vseeno poudariti, da obstajajo takšni, ki na iste družbenopolitične težave opozarjajo že dlje časa.

Predstavnik klasično uporniškega žanra, raper Zlatan Čordić - Zlatko, nam prizna, da se protestov zasebno redno udeležuje, čeprav tega ne obeša ne velik (medijski) zvon. Pravi, da na težave v državi sam opozarja že dlje časa (med drugim je na splet naložil video, kjer je prikazano, kako je letošnjega 1. novembra pred parlamentom simbolično prižgal svečko našim politikom). Opomni nas, da je o trenutnem dogajanju veliko povedal že v svojem albumu "Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče" iz leta 2010. Posebej nas opozori na skladbo "Naše leto, naš glas". Del besedila omenjene pesmi se glasi: "naj enkrat se razjasne, ujame te pijavke, k filajo si žepe, ko mi plačamo jim davke" in " igranja je dovolj, parlament ni oder, čeprov je dost igralcev, k skrivajo se notr".

Igor Dernovšek (Niet): z veseljem bi nastopili v podporo protestom
Do družbenih in političnih razmer naj bi bil v okviru svojega žanra kritičen predvsem "anarhistični" punk. Slovenska punk rock zasedba, ki svoj imidž kljub pogostim izletom v svet romantičnih balad izrazito gradi tudi na družbeno kritičnem momentu, so Niet. Legendarna skupina iz osemdesetih se je v prenovljeni zasedbi na sceno vrnila pred štirimi leti. Kitarist Igor Dernovšek pravi, da bi se pobudi za nastop v podporo protestom z veseljem odzvali in dodaja, da je vesel, da so ljudje končno začeli "migati". Za nas je pokomentiral tudi fenomen protestnih pop popevk – meni, da so se tovrstni izvajalci pač priključili na trenutno dogajanje, ki je zajelo vse, da jih pa kljub vsemu ne gre metati v isti koš z glasbeniki, ki že v osnovi opozarjajo tudi na družbene težave in problematizirajo oblast. Ena izmed skladb na njihovem zadnjem albumu Trinajst, ki govori o "gnilem sistemu" se glasi "Živalska farma", najbolj ostri in anarhistični pa verjetno kljub vsemu ostajajo v svoji slavni pesmi "Ritem človeštva" iz kultnega albuma Srečna mladina (1984), kjer pravijo: "Vsaka oblast pomeni policijo in vsaka policija orožje v svojih rokah in vsako orožje prinaša trpljenje in vsako trpljenje se sprevrže v upor."