"Izkušnja Punk Rock Holidaya je večja od seznama skupin, saj k njej pripomore lokacija. In ljudje, ki uživajo, sestavljajo najboljše občinstvo, ki je tudi na koncu najboljši 'headliner'," je v pogovoru za MMC pred letošnjo izvedbo festivala dejal organizator Andrej Sevšek.

Festival, ki je leta 2010 nastal z združitvijo dveh pank-rockovskih festivalov - ajdovskega Njoki festivala in trboveljskega Šlabfesta -, je v tem času postal eden izmed najbolj odmevnih tem med ljubitelji panka v Evropi in svetu. V Sloveniji pa je drugače. "Slovence vedno privabi samo eno ime. Če bi letos napovedali samo NOFX, bi ljudje, ki niso del pankovske scene, šli množično na festival samo zaradi njih. Ta fenomen v Sloveniji se dobro vidi tudi pri festivalih, kot sta Schengenfest in Rock Otočec, kjer najavijo dve veliki imeni, vse drugo pa zaostaja za njimi," je pojasnjeval Sevšek.

Osrednje ciljno občinstvo festivala tako ostajajo tujci, ki so predvsem v preteklih dveh letih predstavljali večino gostov v Posočju.

Preden se dogajanje vrne tja med 5. in 9. avgustom, smo izmenjali nekaj besed o sami organizaciji in navadah obiskovalcev festivala. Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

Obiskovalci festivala Metaldays pridejo in ostanejo v Tolminu tudi štirinajst dni - na dopustu. Kako pa je v primeru obiskovalcev festivala Punk Rock Holiday?
Tujci so že pred meseci začeli spraševati, kdaj lahko pridejo na festival. Angleži in Belgijci, ki pridejo v Tolmin, ostanejo še kakšen dan več. V času obiska Slovenije pa obiščejo še Bled in nujno Ljubljano. Ko pogledaš njihova poročila, vidiš, da so bili povsod.
Pri metalcih je čisto drugače, saj jim MetalDays predstavlja osrednji festival. Ljubitelji panka imajo veliko večjo izbiro festivalov kot metalci, tako da gredo lahko še kam drugam, kjer je ponudba skupin manj profilirana, a po headlinerjih podobna.

Boste tudi letos pripravili kakšno posebno ugodnost, če pridejo dan prej?
V ponedeljek bo plaža že obratovala, na Beach Stageu se bodo že zvrstili nekateri bendi. Potrjeni so že dve večji zasedbi in pa presenečenje. V soboto, ki je predvidena za odhod, pa bosta kamp in bar na plaži še normalno delovala.

V zadnjih letih in tudi letos so znova tujci kupili največje število zgodnjih vstopnic. Kaj pa Slovenci? Kdaj se oni "aktivirajo" za nakup?
Letos je v Sloveniji prodanih že skoraj toliko vstopnic, kot jih je bilo lani v predprodaji. Slovenci pridejo še na dan koncerta oz. na dni festivala in ne vodimo evidence, koliko vstopnic na samem prizorišču kupijo Slovenci in koliko tujci. Število kupcev iz Slovenije se poveča v zadnjem tednu. Lani pa smo med koncertom NOFX v Sloveniji že prvi dan prodali 200 vstopnic za letošnji festival, toda vseeno ne moremo govoriti, da so bili to samo Slovenci, saj so koncert v Cvetličarni obiskali tudi Hrvati, Avstrijci in še bi lahko naštevali. Moram pa poudariti, da je bilo od razprodaje vstopnic 'earlybird' zelo malo nakupov iz Slovenije, večina so bili iz tujine.

To je posledica nekulture koncertnega občinstva in kupovanja vstopnic v predprodaji. Dobro bi bilo, če bi slovensko občinstvo začelo podpirati zgodnje nakupe, saj organizator potrebuje veliko denarja pred samo izvedbo festivala. Največjo težavo nam predstavlja, ker moramo vse skupine plačati vnaprej, prav tako tudi druge organizacijske stroške. V Sloveniji moramo za vse servise plačevati avanse, kar je težava, saj dotoka denarja ni in si ga moramo izposojati, da lahko sploh izvedemo festival. Vse skupaj vzame precej energije, saj se kot organizator ukvarjaš z vprašanjem, kje boš štirinajst dni pred festivalom našel 100.000 evrov za poplačilo stroškov. To je tudi apel za slovenskega kupca vstopnice. Seveda: teh 100 evrov za nakup boš enkrat moral zbrati, ampak nam zelo pomaga, če jih čim prej.

Koliko k tej koncertni nekulturi plačevanja vstopnic prispevajo nakupi vstopnic prek spletnih portalov, ki omogočajo različne popuste pri nakupu?
To smo uporabili leta 2012 in nikoli več. Za najzgodnejše kupce vstopnic zdaj pripravimo 50-odstotni popust – za vse tiste ljubitelje festivala, ki vedo, da se bodo udeležili nove izvedbe festivala, in si takoj zagotovijo vstopnico. Četrta izvedba je tudi zagotovilo, da svojega denarja ne mečejo v prazno in da že vedo, kaj lahko od njega pričakujejo. Ko bo enkrat ta številka dosegla podobno na MetalDaysu, ko do marca prodajo okoli 60 odstotkov vstopnic, je lahko vedno bolj realni cilj, da bomo ta festival enkrat razprodali. Zelo kmalu. Potrebujemo zaupanje ljudi v festival in njihovo podporo. Realno to pričakujemo že leta 2015.

Potrebuje slovenski obiskovalec veliko glasbeno ime, da ga privabi na festival?
Da.

Zakaj?
V Sloveniji je scena zelo majhna. Če organiziraš koncert Pennywise, pritegneš maksimalno 800 ljudi. Na festivalu pa meriš na 3.000 ljudi. Če želiš imeti na festivalu, kot je Punk Rock Holiday, več kot 1.000 obiskovalcev – kot smo jih imeli prvo leto –, potrebuješ večje ime. Ime, ki pritegne ljudi, katerih pank morda ne zanima v tolikšni meri, jih pa zanima izvajalec. To sta bila prvo leto NOFX in Bad Religion. Skupina, ki podobno pokriva še drugačno občinstvo, so tudi Flogging Molly …

Večino Slovencev, kot tudi medijev, vedno privabi samo eno ime. Če bi letos napovedali samo NOFX, bi ljudje, ki niso tako del pankovske scene, šli množično na festival samo zaradi njih. Ta fenomen v Sloveniji se dobro vidi tudi pri festivalih, kot sta Schengenfest in Rock Otočec, kjer najavijo dve veliki imeni, vse drugo pa zaostaja za njimi. Toda mi na takšen način ne bomo nikoli privabili tujcev. Pankovski festival pri nas ne more živeti le s slovenskim občinstvom. Želim si, da bi čez nekaj let obiskalo festival 3.000 Slovencev, ampak realno stanje je drugačno. Če smo mislili, da bomo prvo leto prodali 4.000 vstopnic v Sloveniji za NOFX in Bad Religion, smo bili v zmoti, saj smo spoznali, da takšne mase ljudi v Sloveniji ni. Kar je bila dobra šola.

Koliko ljudi je prišlo prvo leto?
Med 2.500 in 3.000 ljudi, a v to številko so všteti še Italijani. Slovencev je bilo največ 2.000.

Opažate morda, da obiskovalci prihajajo na festival že samo zaradi festivala samega – torej zaradi tržne znamke Punk Rock Holiday?
Punk Rock Holiday je trenutno ena izmed najbolj odmevnih tem po vsej Evropi in svetu. Opazi se, ko skupine objavijo letake na svojih spletnih straneh, je takojšen odziv. V Sloveniji je scena res majhna in ljudje, ki poznajo te skupine, cenijo ponudbo. Je pa tudi res, da finančno ni izvedljivo, da bi imeli od pet do deset takšnih skupin, kot je NOFX, saj bi morali imeti na festivalu 20.000 ljudi. Smo 'underground' festival. Pravzaprav nas ne zanimajo večje skupine. Prizadevamo pa si, da bi bilo samo ozračje festivala čim boljše, da obiskovalec občuti to drugačnost festivala. Ko sem bil na Groezrocku, sem doživel zelo neprijetno festivalsko okolje in kot obiskovalec se nanj ne bi več vrnil. Šank, šotor in oder je premalo za dobro festivalsko izkušnjo. Izkušnja Punk Rock Holidaya je tako večja od seznama skupin, saj k njej pripomore lokacija. In ljudje, ki uživajo, sestavljajo najboljše občinstvo, ki je tudi na koncu najboljši 'headliner'.

Koliko je festival do zdaj pripomogel k razvoju in obuditvi slovenskega pank-rocka? Če pogledamo po seznamu nastopajočih, na glavnem odru Punk Rock Holidaya letos ne zasledimo večje slovenske skupine. Zakaj ne?
Težava, s katero se spopadamo sami, je v tem, da med občinstvom na festivalu ni zanimanja za večje slovenske pankovske skupine. Lahko, da je razlog v tem, ker jih lahko zasledijo na kakšnem drugem festivalskem odru ali pa jih niti ne poznajo. Če so slovenske pankovske skupine želele postati večje, so morale postati del 'mainstreama': od Elvis Jackson, Nietov do Pankrtov. To so 'mainstream' skupine, ki jih občinstvo ne obravnava več kot pankskupine, ampak kot rokerje. Igrajo na Rock Otočcu in vseh drugih festivalih in prireditvah, tu pa si želimo nekaj drugega, ekskluzivnega.

Ne zapiramo možnosti, da bi jih najeli za nastop, toda ljudje, ki v Sloveniji poslušajo te skupine, ne bodo šli na Punk Rock Holiday in plačali sto evrov, če lahko skupino, kot je Niet, slišijo za vstopnico po ceni največ deset evrov. Drugih skupin pa naše občinstvo na festivalu ne pozna. To smo preizkusili že, ko smo v Trbovljah organizirali Šklabfest. Na festivalski oder smo pripeljali Hladno pivo in Dubiozo kolektiv, ampak skupini nista pripeljala niti enega obiskovalca več. Pri tem se tudi Punk Rock Holiday razlikuje od drugih festivalov. Je pa res, da si številne skupine – ne samo slovenske – želijo nastopiti na festivalu. Preprosto ni prostora. Letos smo prejeli 600 ponudb, sprejeli pa smo 50 skupin.

Kje se naredi črta? Kje so kriteriji, kdo lahko nastopi?
Kriterij je v glavah, kaj želimo narediti s festivalom. Imamo še dovolj idej, da ne potrebujemo ponudb (smeh). Obstaja precej skupin, ki bi si jih še želeli na festivalu. Ko objavimo na naši strani na Facebooku vprašanje, koga bi si želeli videti na festivalu leta 2015, vidimo seznam skupin, ki so na naših seznamih želja. Gre za potrditev, da delamo v pravi smeri. S ponudbo skupin na svetovnem tržišču lahko ustvarimo še za naslednji dve leti popolnoma avtentičen program.

Koliko je resnice v govoricah, da mora slovenska skupina, ki si želi nastopiti na Punk Rock Holidayu, zagotoviti določeno število obiskovalcev pod svojim odrom?
Govorice ne držijo. Vsi smo zagovorniki tega, da so organizator, skupina in občinstvo eno. Kot organizatorji nase prevzemamo ogromno odgovornosti in opravimo 99 odstotkov dela. Tudi finančno odgovornost – osebno, in ne odgovornost nekega študentskega kluba. Če si želi skupina nastopiti na festivalu, mora zanj tudi nekaj narediti. In tu imamo v mislih promocijo. Skupine se morajo vprašati, kaj lahko naredijo same, če hočejo nastopiti na festivalu. V svojem kraju imaš deset ljudi, ki jih boš zanimiral in bodo podprli tvojo skupino tako, da bodo kupili vstopnico za festival. S tem si zagotoviš potne stroške do Tolmina. Naloga skupine pa je, da proda deset ali petdeset vstopnic. Toda ni pogoj, da moraš prodati 50 vstopnic, drugače jih moraš plačati sam. To so buče. Je pa tudi res, da je to edini festival v Evropi, ki nudi možnost majhnim bendom, da lahko sploh nastopijo.

Spet smo pri težavi kupovanja vstopnic, ko se vsak drug prijatelj skupine čuti "poklicanega", da je na njeni "guestlisti".
Na Punk Rock Holidayju ni 'guestlist'. Tudi na samostojnih koncertih skupine nimajo 'guestlist' – niti NOFX. To je pankovski festival – vsi se zavedajo položaja, v katerem je scena. Najbolj neumna poteza je, ko skupina pred nastopom prijavi, da ima še dva 'roadieja' in voznika kombija. Avstralske in ameriške skupine nas sploh ne sprašujejo, ali imamo 'guestlisto', ker je samoumevno, da je ni. Mislim, da smo prišli do točke, ko imamo zrelo občinstvo in ne pride na festival samo zaradi 'hypa', da ga moraš obiskati.

V zadnjih treh letih ste postali člani pank-rockovske skupnosti. Recimo NOFX so rekli, da se bodo vrnili na festival, da vam pomagajo pokriti izgubo prvega leta. Koliko je ta skupnost pomemben dejavnik, da lahko Punk Rock Holiday sploh preživi?
Festivali so zdaj zamenjali založbe in vse preostalo pomožno glasbeno spremstvo. Festivali generirajo nove skupine. Ohranjajo pri življenju večje skupine. Če želiš opozoriti nase, ko izdaš album, moraš na festival. Cilj skupin ni več, da pridejo med deset najbolj priznanih pankovskih založb. Na festivalih se zdaj ustvarjajo nove poslovne priložnosti. Največja promocija, ki jo skupina danes doživi, je, da igra na festivalu, kot je naš festival.

Tu se tudi vprašamo, zakaj slovenske skupine, ki nastopajo na takšnih festivalih, ne prinesejo s seboj zgoščenk in jih delijo. Zakaj ne delijo letakov, da igrajo na Sotočju? Vsi so leni. Mislijo, da bomo naredili delo namesto njih. Mi objavimo časovnico in nihče ne bo prišel na tvoj nastop, če te ne pozna. Manjše skupine bi morale promovirati svojo skupino in se družiti z občinstvom. Toda vsem je pomembneje, da se ga napijejo in se pozneje pritožujejo, da ni bilo ljudi pod odrom.

Torej organizator ni promotor?
Je do neke mere, ampak občinstvo gleda skupine od največjega navzdol. Najmanjši se morajo spromovirati sami. Tisti, ki to znajo in se tega celo lotijo, dobro delujejo in imajo veliko občinstva. Mi jim samo ponudimo dobro priložnost s tem, da smo jih izbrali.

Ključ do uspeha je tudi povezovanje. Punk Rock Holiday vstopa v mrežo evropskih pankovskih festivalov, s pomočjo katerega bo ena slovenska skupina v prihodnjih letih dobila priložnost nastopiti na njih. Kako bo to potekalo?
Večina organizatorjev ali delavcev na festivalih je del scene - bodisi v bendih igrajo, imajo založbo ali vodijo menedžment za določene bende. Najprej smo navezavo ustvarili s češkim festivalom Mighty Sounds in pozneje še s festivalom Groezrock, zdaj pa sta v igri še francoski Xtreme Fest in španski Resurrection. Nekako sem potipal festivale in vsi razen Groezrocka, ki je zgodba zase, si želijo v mreženje vplesti tudi domače bende. Naš predlog je, da vsak festival izbere po en domači bend, ki naslednje leto igra na vseh petih festivalih. Če nam to uspe v letu 2015, smo prepričani, da bomo v mrežo zvabili še več festivalov. In če teh pet festivalov objavi recimo XY slovenski bend, bo ta postal zanimiv tudi za naslednjih od 50 do 100 manjših festivalov in klubov, kar pomeni, da se z malo truda lahko pojavijo povsod. In če igrajo povsod, bodo nedvomno postali zanimivi za kakšno večjo založbo ali agencijo …

Lani ste začeli z večjim poudarkom na ekologiji, kako boste to nadaljevali letos?
Paziti moramo, da ne porabimo preveč denarja za ekologijo, ker festival sam finančno ne stoji najbolje, toda zagotovo bodo vidni premiki naprej. Najverjetneje tudi ne bomo prodajali plastenk vode, ko bomo po kampu in šankih namestili pipe s pitno vodo. S tem računamo, da se bomo znebili 20.000 pollitrskih plastičnih plastenk vode, ki na koncu končajo v smeteh ali še kje drugje. Druge pijače pa bo moral obiskovalec še vedno kupiti v plastenki zaradi zakonodaje. Že od samega začetka pobiramo depozit za smeti in embalažo. S tem poskrbimo, da obiskovalci ne smetijo, ampak kozarce in druge smeti odnašajo na določeno mesto, kjer jih ločujemo. Ko po koncu koncertov pogledaš prizorišče, tako rekoč ni kozarca na tleh. To je skoraj fenomen med festivali in obiskovalci cenijo, da smo eni najčistejših festivalov.

Zbirališče za plastenke bo ostalo eno?
Prizorišče je tako majhno, da ni težave, če se obiskovalec sprehodi tri minute do zbirališča. Največji načrt Punk Rock Holidaya in MetalDaysa je, da se približamo točki nič, kar se tiče smeti.

Koliko pa boste vi vključili Tolmin – kot jih je lani s stojnicami, kjer so bili na prodaj lokalni izdelki že na MetalDaysu – v samo ponudbo festivala?
Vse ideje obeh festivalov so skupne. Čim bolj želimo izkoristiti to okolje. Ampak je tudi dejstvo, da ljudi iz Tolmina festivala že ves čas vključujeta. Manjkalo pa je razumevanje, da festival potrebuje tudi nekaj v vračilo in ne more ves čas samo dajati. Letos bomo najverjetneje zaprli kamp, kar pomeni, da bo manj možnosti za krajo in prepovedan bo vnos kakšnih koli večjih stvari, ampak bomo v tem primeru v kampu naredili trgovino, ki bo enakovredna tistim zunaj kampa. Tam boš lahko kupil vse in po isti ceni kot čez cesto.

Koliko ste imeli vi težave z ljudmi, ki so prihajali čez ograjo in po gozdu na prizorišče?
To se nam je dogajalo prvo leto, ko so večino obiskovalcev sestavljali Slovenci. Zdaj pa se nam to ne dogaja več. Ljudje pridejo iz Evrope in kupijo vstopnico. Ne tvegajo. In tudi to občinstvo, ki smo ga obdržali, razume, za kaj gre in zakaj je pivo tri evre. Ta denar gre nekam. Ves denar, ki ga občinstvo da, gre k njemu nazaj – v smislu programa in samega festivala. To ni moj festival, to je naš festival, tudi od obiskovalcev.