"Je kdo tukaj star manj kot 21 let? Zgube ste! Sploh si ne zaslužite, da ste tu!" Res je, dvanajstletna odsotnost na domačih koncertnih odrih jih je še bolj utrdila v njihovem brezkompromisnem statusu pankbožanstva.

NOFX so tako na čelu z razvpitim pevcem Fat Mikom (ki je sinoči v eni izmed svojih številnih humornih in domiselnih napovedi izrekel tudi citirane besede zgoraj) prve punkrock počitnice sklenili s slogom.
Eden najbolj relevantih dejavnikov današnjega panka NOFX so se na slovenska tla vrnili, potem ko so Ljubljani po besedah pevca Fat Mika "kot obupna skupina nastopili že leta 1988", v Goriških brdih leta 1992 in še dvakrat v prestolnici (1997 in 1998). Pred nekaj več kot letom so se vrnili v bližino dežele na sončni strani Alp, natančneje na Hrvaško (kjer je bil tudi MMC). Pod krošnje tolminskih gozdov pa jih je - podobno kot še ene pankstaroste Bad Religion - pripeljal prvi festival Punkrock Holiday 1.1.
"Letos smo imeli blazno srečo, da sta oba benda na turneji istočasno. NOFX začenjajo turnejo, Bad Religion so jo tukaj celo končali. Super je slišati, da so Bad Religion napovedali na odru, da so se skozi celo turnejo pripravljali na Punk Rock Holidayu v Sloveniji, ki je bil tudi njihov predzadnji koncert na turneji," je za MMC pokomentiral letošnji glavni imeni festivala eden izmed organizatorjev Andrej Sevšek.

Štiri noči udarnih rifov; kratkih, a vendar močnih sporočil; trije dnevi okrevanja po prekrokanih nočeh; več kot 20 nastopajočih; Bad Religion za začetek in NOFX za konec - punkrock se je še enkrat več dvignil iz pepela, tokrat v dolini Tolmina.
Hodeče nespečneže poganjal punk
Na območju, kjer je še pred nekaj tedni stal mali oder Metalcampa, se je izpod krošenj dreves dvigal punkrockovski oder malikovanja. Vpet med nekaj dreves je ponujal vse prej kot običajno sliko punkrock kulture. Štiridnevni obiskovalci festivala so svoje šotore postavili med varna zavetja gozdov, kjer so se tudi zadrževali večino časa. Po treh dnevih in nočeh predajanja hitrih in močnih ritmov smo pričakovano naleteli na deželo hodečih nespečnežev, budnih le z enim samim razlogom - pospremiti nastop glavnih zvezd večera in celo festivala, je v pogovoru za MMC namignil Sevšek.
Potomci hardcore scene iz osemdesetih let prejšnjega stoletja so pod oder privabili od tistih, ki so jim s svojo glasbo pomagali prebroditi vedno neusmiljena najstniška leta, do tistih, ki so jim s svojo glasbo pomagali pri osvajanju bonusov pri premikanju svojih prstov po tipkovnici med upravljanjem rolke priljubljenega Tonyja Hawka v istoimenski računalniški igri.

Vsi, ki so jih čakali, so jih dočakali
Uro in pol dolg nastop, ki se je brez večjih zamud začel okoli pol enajstih zvečer, je s svojim 'brzostrelom' vsebinsko izpopolnjenih skladb paradiral s svojo na eni strani preprosto kompozicijo in na drugi večplastno interpretacijo vsega tistega, kar kritizirajo.
Skladno s tem, da so na turneji, kjer predstavljajo svoj novi album, so prve minute posvetili prav skladbam z njega. Nato pa se je razvila prava panknorija (pri tem so bili nepogrešljivi togo in "mosh-pit") ob skladbah, kot so Linoleum, Bob, Creeping Out Sarah, Malachi Crunch, Punk Guy, Fuck the kids, Theme of NOFX, Lori Meyers, Franco un-American, Leave It Alone, Reeko, The Quitter, Murder the Government, Dinosaurs Will Die in druge.

"Zaigrali vam bomo še dve pesmi in tri v bisu. Običajno gremo med nastopom v zaodrje na kokain. Ampak tu ga ni, zato bomo šli na cheeseburger," je sklepni del koncerta napovedal Fat Mike. A prav nobena skladba ni pustila takšnega odziva občinstva, kot ga je zvok meha, ki je prihajal za slovo iz
harmonike kitarista skupine Erica Melvina. Z vsem znanimi vižami so se NOFX po desetminutni ekshibiciji dokončno poslovili od zbranih.

Pester glasbeni program tudi zadnji dan
Toda še preden so na oder prišli ameriški ambasadorji punka, so zbrane ogrevali krajši polurni nastopi ribniške skupine, ki je ime dobila po črnskem junaku iz otroških knjig, pozneje simbolu za rasno segregacijo, Golliwog; novodobnih punkrockerjev, ki slovenske odre pretresajo že dobrih deset let, Backstage; samooklicane levičarsko usmerjene skupine, ki združuje skapunk z elementi folkglasbe v besedilih, nastrojenih proti fašizmu, kapitalizmu in imperializmu Talco; hrvaške indie-punk-rock senzacije Overflow in ameriške legende, zaljubljene v Slovenijo The Toasters, ki so pripravili prav posebno (premierno) sodelovanje za festival: na odru so jim namreč družbo delali trboveljski skapunkerji Red Five Point Star.
"Bilo je kratko, ampak sladko," je svoj nastop za MMC pokomentiral pevec ene izmed najdejavnejših hrvaških punkskupin ta hip Goran Živković - Žika. Govorimo namreč o Overflowu, ki so še pred nekaj dnevi ogrevali občinstvo pod odri Szigeta, se ustavili na Šibeniškem festivalu Terraneu in sinoči prispeli v Tolmin. Pred časom pa so svojo srečo na koncertnih odrih preizkusili tudi prek luže. "Odnos do bendov je različnejši v Evropi, kot je v Ameriki. V Ameriki se igra krajši čas. In oprema ni toliko dobra kot v Evropi, kar je zanimiv paradoks. Ampak res je tako. Toda ko mi pridemo na oder, ni pomembno, ali smo v Zagrebu, Tolminu ali New Yorku. Mi si vedno prizadevamo, da je nam dobro. In če ljudje vidijo, da je nam dobro, potem je tudi njim dobro in je vsem dobro," je v smehu še dodal Žika.

Koliko festivalov potrebuje Slovenija?
Otrok združitve festivalov Šklab fest in Njoki je na pogorišče letošnjega Metalcampa, tj. na isto lokacijo, po besedah organizatorjev privabil vsak dan okoli 3.000-glavo množico ljubiteljev hitrih rifov in udarnih besedil. Na večer našega obiska, ki je dihal za štiri črke legendarnih starost panka, pa se je ta številka le še povečala.
"Definitivno je nesmiselno organizirati isto usmerjene festivale dvakrat na leto. Slovenija potrebuje en konkretni festival. In to je to. Mi smo ga našli v punkrock žanru, ker se nekako vsi gibljemo v teh vodah. Imamo tudi metalfestival, ki je mednarodno razpoznaven. Vsi preostali festivali pa so v bistvu lokalni - na žalost. Upam, da se bo kaj spremenilo tudi na tem področju," je o združitvi za MMC še dejal Sevšek.