Prihaja namreč nov album Chateau 2023, ki svojim šestim predhodnikom ostaja zvest tako žanrsko kot tudi vsebinsko, saj je zaščitni znak šaleške peterke in njihovih besedil, ne glede na obdobje in sestavo, gotovo ljubezenski motiv.

Daljši glasbeni premor je lačnega novih podvigov pustil predvsem kitarista in avtorja skladb Chateau, Zvoneta Hranjca: "Nazadnje smo izdali studijski album leta 2011, ampak smo takrat kar hitro zaključili zgodbo. Začutili smo, da ozračje v Sloveniji ni bilo pravo za rockglasbo. Po toliko letih sva s pevcem Matjažem Ograjenškom rekla, da je dovolj odmora in da Chateau še ni rekel zadnje besede. Imamo še veliko energije in novih idej."

Kitarist je v zadnjem obdobju tako rekoč živel v svojem domačem studiu in iz dneva v dan pilil deseterico skladb novega albuma, ki jih bodo oboževalcem na dan izida predstavili v ljubljanskem Orto baru. "To je velika prednost. Običajno smo snemali v Ljubljani, zato smo morali predvsem zaradi manjših stroškov album izdelati kar se da hitro. Zdaj teh omejitev nimamo več in lahko res izpopolnimo vsako podrobnost," dodaja Hranjec.

Zlata devetdeseta

Gotovo je bila glasbena era devetdesetih veliko bolj naklonjena rockovskemu žanru, saj so takrat samo v Velenju rohnele tri zasedbe, ki so vsaka po svoje pustile pečat na slovenski glasbeni sceni: Chateau, Šank Rock in Res Nullius. "V bistvu je to isto jedro glasbenikov, ki se je potem nekoliko razcepilo. Tudi sam sem pred Chateaujem igral pri Šank Rocku. Velenje ni veliko mesto, vsi, ki smo imeli radi glasbo, še posebej rock, smo se med seboj poznali in se družili," zaupa Hranjec.

Velenjski rockerji so na sceno prodrli leta 1991, ko so po izboru strokovne žirije s skladbo Objemi me osvojili prvo mesto na Pop delavnici. Prireditev je slovenskemu občinstvu predstavila žanrsko raznovrstno in kakovostno novo glasbo, saj je poleg Chateauja tam širša javnost spoznala skladbe, kot so Od višine se zvrti in Še je čas (Martin Krpan), Pot domov (Avtomobili), Gate na glavo (Lačni Franz), Skuštrana (Zoran Predin & Los malancanos), Želim si na Jamajko (Gu-gu) in številne druge.

"V tistih časih se je bilo neki mladi skupini veliko lažje prebiti na slovensko sceno. Bilo je cel kup oddaj, kjer so lahko sodelovali tako rekoč vsi in med sabo tekmovali. Predstavljeni so bili vsi žanri, od popularne glasbe do rocka. Tudi vsi mediji so podpirali mlade skupine. Če odpreva naključno številko revije Antena iz tistega obdobja, so v njej sami slovenski bendi. Vsi so dobili enako možnost, vsak bend, ki je igral v garaži, je lahko prišel na radio, zadnjo besedo pa ima seveda vedno občinstvo," je uspešne začetke opisal Hranjec.

Hranjec je še zaupal, da v tistih časih harmonike tako rekoč ni bilo slišati po radijskih valovih, bila je celo eksotična. Popularnost rocka po svetu je vplivala tudi na slovensko sceno: "Večina je poslušala rock, od skupin, kot sta Bon Jovi in Def Leppard, do AC/DC in Bryana Adamsa. Danes je večina mladine na harmoniki, zato ne preseneča, da je naše občinstvo še vedno tisto, ki nas je spremljalo v devetdesetih, mladih, novih poslušalcev je veliko manj."

Takratna slava zasedbe je poskrbela za nekaj razburljivih let in čistega užitka. "Kar smo zaslužili, smo zapravili za zabave, uživali smo. Ogromno smo koncertirali, tako rekoč v vsaki vasi. Ko smo prišli na nekatera prizorišča, kjer sta bili v vasi samo ena cerkev in ena gostilna, smo bili prepričani, da bomo igrali za nekaj ljudi. Na naše presenečenje se je prizorišče napolnilo do zadnjega kotička, ljudje so bili željni koncertov," je spomine obujal kitarist zasedbe Chateau.

Chateau 2023

Po šestih studijskih albumih in nešteto koncertih Chateau izdajajo ploščo, na kateri gotovo najprej pozornost pritegne skladba z naslovom Mlinar na Muri 2023. Verjetno največja uspešnica skupine iz leta 1994, sicer priredba zasedbe Styx (Boat On The River), tokrat nosi povsem drugačno preobleko. Zimzeleno uspešnico je Hranjec preobrazil v udarnejšo različico, ki tokrat sovpada z rockovsko naravo skupine.

"Nisem še srečal Slovenca, ki te skladbe ne bi poznal. Chateau je že druga pesem, saj je od našega najbolj plodnega obdobja minilo kar nekaj let. Ko smo bili najbolj popularni, nam je ta skladba povzročila vrsto nevšečnosti. Zaradi nje so nas namreč začeli vabiti na različne poroke in maturantske plese, kar pa seveda ni bil naš slog.

Ljudje so mislili, da igramo samo komercialne skladbe," se spominja Hranjec. Prav zato so se odločili, da za vrnitev na odre v svojemu slogu priredijo največjo uspešnico, ki zdaj zveni udarno in surovo, tako kot so Chateau v najboljših letih.

Ostajajo na sceni

Edini občinstvu že znani skladbi se na albumu pridružuje še devet čisto svežih, med katerimi se prepletajo pravi hard rock komadi in nekatere 'power' balade, ki plošči nudijo raznovrstnost. "Pri ustvarjanju skladb težim k temu, da zaobjamem čim večji glasbeni spekter. Slovenija je mala država, če igraš žanrsko preveč ozko, ti ne ostane ravno veliko ljudi, ki bi te poslušali," meni Hranjec. Večini pa je skupna ljubezenska tematika, ki Chateau spremlja praktično od prvih skladb: "Sploh si ne predstavljam, da bi Chateau igrali o kateri drugi tematiki kot ljubezenski. Rockovske balade so popolne za ljubezensko tematiko, zato jih imamo nekaj na vsakem albumu," dodaja.

Nov album in njegova premiera v prestolnici pa pomenita tudi to, da bo Chateau ostal na sceni še kar nekaj časa: "Vsekakor bomo delali do konca, dokler bo šlo. Že razmišljam o svežih skladbah, vsekakor se moje ustvarjanje in ustvarjanje skupine ne bosta ustavili pri tem albumu."