Glasbenik, ki je svojo kariero začel leta 1971 s skupino Tektiti, je svojo medijsko pozornost dosegel s skladbo Zoboblues. Po velikem uspehu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in mnogo uspešnicah, kot sta bila Vse manj je dobrih gostiln in Martinov lulček, je za celo desetletje "izginil" z diskografskega zemljevida. Po odmoru se je Andrej odpravil v ameriški Nashville, srce kantrija, kjer je spet s tujimi producenti posnel pesmi za album Hiti počasi. "Želel sem obarvati svoje pesmi v različne barve, jih obleči v različne noše. In takrat je bil očitno na vrsti country," je o razlogih za odhod čez lužo za MMC dejal Šifrer.

In zakaj ravno kantri in Nashville? "Zato, ker če želiš posneti kantialbum, ga ne moreš posneti v Budimpeši, ampak greš v Nashvile. Če hočeš posneti čardašalbum ne greš v Nashvile, ampak greš v Budimpešto. Zato, ker je tam center tega in tam to znajo," je pojasnil kantavtor.

Leta 1990 je album izšel pri Založba kaset in plošč RTV Ljubljana in danes velja za najbolje prodajano ploščo devetdesetih pri nas, saj se je prodala v nakladi 90.000 izvodov in je trikrat platinasta. "To mi pomeni več stvari. Prva stvar je to, da so dobri stari časi diskografije za vedno končani. Drugo je to, da to pomeni nek mejnik v moji karieri, ki mi je dal vedeti, da se da po vzponu na začetku osemdesetih let da narediti dober in močen 'comeback'. In da je to bila prva plošča, ki sem jo posnel v Ameriki, in sem bil prepričan, da gor ni nobenega hita ali nobene uspešnice, ko sem jo prvič poslušal v enem kosu, in sem si rekel: 'Moj Bog, zdaj pa si naredil katastrofo.' Danes mi pa to pomeni en čudovit spomin, na obdobje, ko se je še dalo narediti stvari, ki jih zdaj ne moreš več. Ljudje so še poslušali besedila in glasbo, kajti danes besedil ne poslušajo več," je za MMC razmišljal Šifrer.

Album osamosvojitve
Hiti počasi je na prodajne police tako prišel ravno med osamosvajanjem. "In v tistem času se je na plošči pojavila pesem Umrla je država, ki je pravzaprav predstavljala tisti čas osamosvojitve. Bila je takšna himna osamosvojitve," je dodal Šifrer.

Takoj naslednje leto sem šel še enkrat tja in posnel še angleške verzije nekaterih pesmi. "Potem je izšla edina moja plošča, ki je izšla tudi v tujini z naslovom Underground Cowboy," se je še spominjal Šifrer.

Nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo
Danes, ko se spominja na "dobre stare čase", trdi da se ne morejo več ponoviti. Namreč sama glasbena industrija se je spremenila: "Zdaj, kako jaz gledam na to, je popolnoma vseeno, ker so se stvari tehnološko drugače razvijale. To je panoga, ki je praktično že izumrla. Diskografija v klasičnem pomenu besede ne obstaja več. Ne obstajajo več te neodvisne gramofonske firme, ki so dajale življenje. Skratka stvari se čisto drugače odvijajo."

Zdaj se že leto dni predstavlja z aktualnim albumom Lipicanci, v okviru katerega je preteklo leto naredil tudi manjšo turnejo po Sloveniji. "Še vedno sem v isti 'štali'," se pošali Šifrer.