Gorenjec je zato na radijske postaje poslal novo pesem Lipicanci, v kateri na hudomušen način generacijo, ki je že presegla abrahamske čase, poziva, naj se ne da in naj "gre v galop". V intervjuju smo se pogovarjali tudi o njegovih začetkih, bližnjem dopustu na Aljaski in pogledu na slovensko sceno.

Verz iz refrena pesmi Lipicanci se glasi: "Gremo v galop!" Se še počutite kot "poskočen lipicanec", ste še polni ustvarjalne moči?
Prostor oziroma scena, na kateri se jaz gibljem, je zelo živa, in če tam ne "galopiraš", te ni. Jaz propagiram srednja, zrela leta v prostoru in času, ki je naklonjen izključno mladim. Prek vseh meja se poveličujeta lepota in mladost, jaz pa odkrivam meje na drugi strani, ki je bila vedno povezana s pomilovanjem. A jaz to vidim drugače. Pred dnevi sem s kolegi iz "lipicanskih časov" obiskal Sedmera jezera in vsi smo začutili, kakšen privilegij imamo, da smo lahko tam.

Kako to, da ste si za prispodobo izbrali prav lipicanca, ste morda zagret jezdec?
Ne, ne. Želel sem le primerjati to čudovito žival - zame je lipicanec najlepša žival na svetu - z "ogroženo vrsto človeških lipicancev".

Pesem je na radijske postaje prišla v dveh različicah, v eni pojete sami, druga je duet s Tomom Jurakom. Zakaj ste se odločili za takšen način?
S Tomom se poznava, razložil sem mu, kakšno pesem delam, kaj je njeno sporočilo, in glede na to, da je njegov "kras glave" prav tako bel kot moj, sem mu predlagal, da bi pesem posnela skupaj. Pri pesmi so sicer sodelovali tudi priznani angleški glasbeniki, kot je Graham Preskett, ki je napisal tudi filmsko glasbo za Da Vincijevo šifro in Moulin Rouge, a tega ne poudarja rad.

Če torej vi pripadate generaciji "sivolasih lipicancev", kaj menite o vašem podmladku? Za koga izmed mlajših slovenskih glasbenikov se vam zdi, da ima največ povedati, da je najbolj nadarjen?
Treba je iti po vrsti. Na rocksceni se mi zdi, da so trenutno Dan D pred Siddharto. To je moje osebno mnenje, ki pa sicer nič ne pomeni. Potem je tu popscena ozrioma nekaj "vmesnega". V tej zgodbi mi je všeč Alenka Godec, ki se je odločila za predelave nekaterih sklad. Nato je tu še bolj 'ljudska scena" oziroma scena 'na prvo žogo'. V njej je kup zvezdnikov in zvezdnic, ki pa jih sploh ne poznam. Zadnjič, ko je bila moja pesem Lipicanci na neki radijski postaji izbrana za popevko tedna, nisem poznal nobene izmed dveh izvajalk, s katerima sem tekmoval. Nisem preveč tabloidno usmerjen, tako da se ne spoznam kaj preveč na to sceno. V zadnjem času po zaslugi moje prijateljice Tanje prijateljujem z Manco Špik in njenim fantom Primožem. Manca je res zelo preprosta, prijetna dama.

Kmalu se odpravljate na dopust na Aljasko. Si vsako leto privoščite kakšno daljše potovanje?
To je izbor moje Tanje, saj si je ona vedno želela na Aljasko, sam pa sem se takoj strinjal. Bolj mi godi svežina kot tropska vročina, imam drugače narejene 'termostate'. Odhajava za tri tedne in imava že okvirni načrt. Prav včeraj sva gledala film Snubitev, ki se dogaja na Aljaski, in to, da odhajava v tiste konce čez manj kot tri tedne, je dalo filmu še poseben draž.

Nato pa se bo treba vrniti na delo ...
Da, ob koncu novembra, na dan svetega Andreja, bom imel v Cankarjevem domu veliki koncert, še prej, konec oktobra, pa izide album Lipicanci, tko da bo treba kar delati.

Recesijo kaj čutite?
Da, se pozna. Lahko bi bil 'frajer' in bi rekel, da se ne pozna, ampak resnica je, da meni se. Je drugače, kot je bilo, kar pa po drugi strani pomeni, da je več časa za druge stvari, za izobraževanje in poglabljanje svojih 'vodnjakov in tolmunov' ter za ponovno napolnitev baterij.