Pred leti pomlajena skupina prijateljev prihodnje leto praznuje 25-letnico glasbenega ustvarjanja. Izdali so tri nosilce zvoka, dva z dalmatinskim melosom in zadnjega z istrsko-italijanskim.

"Klapa v pravem pomenu besede združuje prijatelje, zaljubljene v pesem in dobro zabavo. Tako je klapa Lungomare tudi nastala. Nekega večera smo s prijatelji ob druženju začeli prepevati. Po uri ali dveh smo ugotovili, da nismo tako slabi. Štirje sodelavci smo se zbrali, začeli vaditi, povabili tudi druge prijatelje in ustanovili klapo. To je bilo v zgodnjih 90., v tem času je skupina rastla in se spreminjala, od starih sem ostal samo jaz," pravi Marino Vižintin, najstarejši član klape, v kateri je povprečna starost 34 let.

Klapsko petje je tradicionalna hrvaška vokalna glasba, ki ima svoje korenine na jugu Hrvaške, pretežno v primorskih in otoških krajih, in je uvrščena na Unescov seznam nematerialne svetovne dediščine v Evropi.

Trije modeli klap
"Tradicijska klapa je neformalna skupina pevcev, ki jih druži ljubezen do večglasnega, homofonega a cappella petja. Festivalske klape se pojavijo z začetki Omiškega festivala v 60. letih prejšnjega stoletja. To so organizirane skupine, ki se družijo, vadijo in pojejo, izključno zaradi nastopa. Hkrati se pojavi nov fenomen - vodja skupine, ki ga tradicijska klapa nima. V 90. letih prejšnjega stoletja se pojavi še tretji model - govorimo o modernih klapah, ki presegajo lokalne okvire. Gre za obdelave modernih napevov, kjer so vključeni tudi instrumenti, in temu bi lahko strokovno rekli dalmatinska urbana popularna glasba," pravi muzikolog in strokovni sodelavec zagrebškega inštituta za etnologijo in folkloristiko Joško Čaleta.

Posebnost tradicijske klape je glas prvega tenorja
"Glas prvega tenorja skladbi daje poseben karakter. V primerjavi z novimi vokalno-instrumentalnimi izvedbami lahko ugotovimo, da večine solističnih vložkov ne poje prvi tenor, temveč glasovi, kot sta bariton ali drugi tenor. Izpostavljeni oziroma vodilni glasovi v teh skupinah niso več prvi tenorji, to jih tudi razlikuje od tradicijske klape," pravi Joško Čaleta. Glas prvega tenorja v klapi Lungomare je Dalibor Finderle, ki se je klapi pridružil pred štirimi leti. "Prvi tenor ima večji razpon glasu in vodi pesmi, pravzaprav mu vsi sledijo. Prvi tenor po večini, podobno kot prva violina v orkestru, dirigira in poje melodijo, preostali mu sledijo. Je okostje, okoli katerega se gradita klapa in tudi pesem."

Prvi zgoščenki klape Lungomare sta posvečeni dalmatinskim skladbam, zadnja, tretja, ki je izšla pred tremi leti, pa tradicionalnim istrsko-italijanskim skladbam, ki so značilne za ta del Hrvaške. Sodelujejo s klapami v Sloveniji, na zgoščenki Rudija Bučarja so peli spremljevalne vokale. Klapa Lungomare največ nastopa v poletnem času, predvsem v rojstnem Umagu, pa tudi v Sloveniji in drugod po Evropi. Pretekli konec tedna ste jih lahko videli in slišali v portoroškem Avditoriju.