Don Henley, Glenn Frey, Joe Walsh in Timothy Schmit so se očitno odločili, da na stara leta ne bodo eksperimentirali. Foto: Reuters
Don Henley, Glenn Frey, Joe Walsh in Timothy Schmit so se očitno odločili, da na stara leta ne bodo eksperimentirali. Foto: Reuters

"Dobra novica je: Eagles se niso niti malo spremenili. Slaba novica je: Eagles se niso niti malo spremenili." Splošni konsenz kritikov po prvih poslušanjih albuma Long Road Out of Eden, ki ga je skupina pilila kar šest let in je v trgovine po vsem svetu prišel danes, je, da "fantje" zvenijo nekam ... znano.

Naduti ali politično zavedni?
Večina kritikov se strinja, da je album prodajne cene vreden že zaradi izvrstne naslovne pesmi (ki je kritika invazije Iraka in potrošniške kulture). Preostale pesmi so nekakšen nabor ljubezenskih balad in političnih komentarjev, ki napadajo vse, od tabloidov pa do ameriške zunanje politike in novinarjev.

Niso pa bile vse kritike pozitivne: "Zaverovanost vase je v svetu mehkega rocka moč pričakovati, ampak Eagles so glasbeni nadutosti dali nove razsežnosti," je zapisal britanski časnik The Guardian.

Če se bo za nespremenjeno izkazala tudi naklonjenost občinstva, se Eagles ne bodo mogli pritoževati: še vedno je namreč njihov rekord za najbolj prodajani album v ZDA (zbirka uspešnic iz leta 1976), v skupnem seštevku pa so v svoji karieri prodali že 120 milijonov albumov.