Koncert se je pričel z natanko uro in 15 minut zamude. Občinstvo v Hali Tivoli je postajalo vse bolj napeto, zdolgočaseno, tečno in polno pričakovanja. Pojavljali so se celo intervali ploskanja in žvižganja, češ, kaj bo že kaj. Gneča? Niti ne, malce več kot polovica dvorane je bilo zasedene. No, in končno je prišla, kot miška se je priplazila na oder.

Najprej nam je pela Isabel
Isabel je eden izmed njenih petih karakterjev in edino ona zna interpretirati določene pesmi iz Torijinega že devetega studijskega albuma. Tori se je namreč pri svojem zadnjem projektu - American Doll Posse - odločila za nekoliko drugačen pristop. Vrnila se je nazaj, v Antiko, v Grčijo in z mitologijo poiskala svoje poslanstvo (ter tudi poslanstvo drugih žensk). Sebe je razdelila na pet žensk in jih tudi poimenovala. In kakšna je torej Isabel? Blond. A ne pšenično rumenoblond. Belo blond (spredaj kratki, sicer pa - povsod drugod - zelo dolgi in ravni lasje). Videli jo boste kaditi. Isabel je historična (zgodovinska) ženska, je fotografinja in tudi refleksija grške Artemide (boginja lova, živali in narave). Je pa tudi politično ozaveščena in nastrojena proti vojnam. Zapela nam je nekaj pesmi v svojem slogu, med njimi tudi Yo George, Mr. Bad Man, Sweet Dreams.

Po kratkem odmoru smo pozdravili Tori
Isabel je odšla. Tori pa je kot miška hitro pritekla, se ustavila pred klavirjem in fotografom za slabo minutko nastavljala hrbet. Bila je oblečena v svetlikajoč životec iz hlač, nemogoče pa je bilo spregledati njene dolge pomarančaste lase. Spredaj kratki, ne tipičen fru-fru, ampak zaobljeni lok. Do konca koncerta se ni več preobrazila v nobeno drugo osebnost, temveč kot Tori udarjala po tipkah klavirja (in hkrati na klaviature) in pela v mikrofon.

Kakšne so njene pesmi?
TerraTories oziroma krajše Tori, je po karakterju podobna grški Demetri (boginji zemlje in rodovitnosti) in Dionizu (bogu vina, veselja, razposajenosti). Je najtežji karakter med vsemi Torijinimi osebnostmi in resnično ve, kako se moškim streže. Ona pozna večino pesmi na American Doll Posse, zato je (pričakovano) tudi najdlje zasedala oder. V njenem repertuarju sta se tako znašli zagotovo najbolj znani (in popularni) skladbi Big Wheel in Bouncing off Clouds, ki sta občinstvo v parterju spravili na noge.

Nedolgočasnost v dvorani
Hala Tivoli je za dve uri in 15 minut žarela v soju žarometov različnih barv. Prav vsaka pesem ali tudi del pesmi je namreč premišljeno nakazovala svojo barvo, kar je pričaralo energično vzdušje. Na sredino odra je bil postavljen velik črn klavir, ob njem pa klaviature, tako da se je Tori samo obrnila in z eno roko igrala na en inštrument, nato še na drugega (kar je sicer njena značilnost). Težko je z eno besedo glasbeno opredeliti Torijin slog. Gre namreč za mešanico več žanrov, od nežne ambientalne, mešanice soul funky disco 70-let do moderno »zmiksanih« pridihov pop rocka. Kar nekaj pesmi je odigrala tudi povsem sama, brez spremljave svoje skupine.

Tori bo na svetovni turneji od maja do decembra 2007
Nekje na sredini koncerta je občinstvo lepo pozdravila in povedala, da je v Sloveniji prvič. Sicer pa naj povemo, da je njen zadnji album American Doll Posse (na katerem najdemo kar 23 pesmi) izšel 1. maja letos. Zanj je navdih črpala skozi poslušanje Davida Bowia, The Doors, The Byrds in The Damned. Kot avtorica glasbe in tudi producentka albuma se je odločila, da ga bo predstavila v velikem (svetovnem) slogu. Že konec maja je tako začela evropsko turnejo v Italiji, po Evropi bo nastopala vse do septembra (k nam je prišla iz Madžarske in nadaljuje pot v Avstrijo). Septembra pa bo koncentirala še po Avstraliji.

Ploskanja ni ignorirala
Na oder se je (na željo občinstva) vrnila dvakrat. Pa tudi sicer je ves čas koncerta dokazovala, da uživa v igranju in da želi občinstvo nahraniti s svojimi mislimi, besedili, glasbo in kretnjami. Kot je v enem izmed intervjujev dejala, je njen zadnji album njena največja prelomnica v karieri, saj ima občutek, da ji je skozi pesmi končno uspelo združiti vsa svoja razpoloženja, sloge in življenjska nagnjenja, česar do zdaj ni počela. Ravno zato pa ga tudi predstavlja tako večplastno skozi pet osebnosti (Santa, Clyde, Isabel, Pip in Tori).

Koncertu Tori Amos ni kaj očitati. Izpeljala ga je izredno profesionalno. Minus točko dobijo le organizatorji, ki za novinarje niso pripravili nobenega vnaprej napisanega repertuarja in sedežev nekje blizu odra.

Tanja Mojzer