Njegove sklade so prepevala znana imena slovenske popevke, kot so Berta Ambrož, Majda Sepe, Jožica Svete, Braco Koren, Meta Malus, Oto Pestner in Edvin Fliser.

Skladba Trideset let, za katero je prispeval glasbo in besedilo, je leta 1971 na festivalu Slovenske popevke v pevski izvedbi Ota Pestnerja zasedla prvo mesto in se vpisala med klasike.

Skladba Otroci morja, za katero je prispeval glasbo, je leta 1972 na Slovenski popevki dosegla tretjo nagrado občinstva, skupaj s pesmijo Ljubljanski zvon. Istega leta so bili Otroci morja, besedilo je napisal Dušan Velkaverh, izvajal pa jo je Edvin Fliser, najbolj predvajana skladba leta.

Poleg glasbe za festivale, radio in televizijo je Porenta svojo sled pustil tudi v narodnozabavni glasbi. Za Beneške fante je napisal skladbe Na Beneškem, Srečna bodi z menoj in Mi, veseli Benečani. Pisal je tudi za Ansambel Dorka Škaberneta in Ansambel Mihe Dovžana.

Njegova glasbena pot je sicer ubesedena v knjigi Ustvarjalnost ne pozna teme Staneta Padežnika (2000), s katero avtor dokazuje, da slepi in slabovidni ne poznajo ovir.

Porenta je že v zgodnjih najstniških letih oslepel, kar ga je zaznamovalo za celo življenje. Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino se je spoznal z glasbo in se tudi naučil igrati harmoniko.