Leta 1993, ko so začeli čez lužo svojo kariero (ki traja še danes) Backstreet Boys, se je prvič na Melodijah morja in sonca predstavila peterica fantov, ki so slišali na ime Napoleon. Skladba Vrni se, s katero so se predstavili na festivalu, je postala njihova prva uspešnica in tako se je rodila prva fantovska skupina v samostojni Sloveniji.

24 let pozneje so Napoleon spomin na neki čas, ki ga nekdanji najstnice in najstniki, danes dve desetletji starejši, obujajo, če v iskalnik na portalu YouTube vtipkajo naslove skladb, kot so Le tebe želim si, Bodi moja, Hočem te nazaj …

Kercan, Miha Merlak, Jurqe Ceglar in Dejan Topič - člani zadnje postave skupine, ki je še leta 1998 izdala album Hočem te nazaj, so danes delujoči na popolnoma drugih področjih kot glasbenem. Še najodmevnejšo medijsko zgodbo je pred dvema letoma napisal prvi glas Napoleonov - Merlak, ki si je izmislil in patentiral poseben ščitnik za pločevinke, ki ga je poimenoval safe cover (varni pokrovček).

Topič in Ceglar sta se popolnoma umaknila z medijskega prizorišča, medtem ko je Kercan soustanovitelj Inštituta za vedsko kulturo, Gopuram, ki se že več kot deset let vrača v Indijo in poskuša modrosti Vzhoda prenesti v vsakodnevno življenje na Zahodu.

"Zame je bila to odlična življenjska izkušnja in korak naprej v mojem življenju. Veliko sem se naučil in izkusil," je za MMC povedal Kercan. Priznava, da z nekdanjimi kolegi iz skupine ni veliko v stikih. "Razlog je predvsem v naših zelo zaposlenih modernih časih, ko poleg službe in najbližjih na žalost za druge zmanjka časa," je razmišljal nekdanji član skupine Napoleon in sovoditelj glasbene oddaje Atlantis.

O ponovni združitvi prizna, da sploh ne razmišlja in ne vidi razloga zanjo, pove z nasmeškom. "V tistem času in obdobju smo odigrali pomembno vlogo na glasbeni sceni, ki je je konec," je sklenil Kercan.

Izživete sanje Power Dancers
Ko se je že počasi končevala zgodba skupine Napoleon in potem ko so na izboru EMA leta 1997 zasedli peto mesto, se je začela pisati zgodba o štirih štajerskih plesalkah, ki so svojo strast do glasbe nadgradile s plesom – Power Dancers. Prav letos mineva 20 let od izida prvenca Natke, Cvetane, Sergeje in Špele Have Fun or Die, kjer se je znašla tudi uspešnica Ujemi me.

"S Powerkami smo delovale deset let, izdale smo šest albumov in posnele 13 videospotov, imele ogromno nastopov doma in v tujini. V tem času sem na odrih doživela vse, o čemer sem sanjala, predvsem pa sem si želela končati na vrhuncu kariere," je za MMC priznala Natka. Po razhodu so preostala tri dekleta nadaljevala sama. Leta 2008 so še izdale singel Verjameš ali ne. "Čeprav smo bile izredno dobre prijateljice, je težko pričakovati, da bomo konec kariere začutile ob istem času," je priznala danes uspešna koreografinja in vodja plesne šole.

Tako kot Natka se tudi preostale članice ukvarjajo s poučevanjem plesa in na mlade prenašajo svoje znanje in izkušnje. "Še danes smo zelo dobre prijateljice, se občasno tudi družimo in obujamo spomine. Mogoče pa vas tudi me presenetimo," je v smehu dejala Natka.

Prošnje po združitvi še prihajajo
V času od razhoda do danes so powerke prejele ogromno prošenj oboževalcev, da se ponovno združijo. "In prejemamo jih še danes," je priznala Natka. "Po koncu kariere nam je prioriteta postala materinstvo, in čeprav priznam, da sem pomislila na to, da bi se lahko ponovno združile, je bilo to nemogoče, saj je bila vsako leto ena članica noseča." Mateja ima danes tri sinove, Cvetana tri hčere, Špela dve hčeri in Natka dva sinova.

Drugi časi, druga popkultura
Predvsem pa so se spremenili časi. Glasba je v glasbeni industriji prišla na stranski tir. "Mislim, da so trenutno v Sloveniji zelo slabi pogoji za uveljavitev nekih novih izvajalcev, saj se nimajo kje predstaviti, predvsem mislim tukaj na televizijske oddaje, vrtenje na radijskih postajah, od založb tudi ni nekega zanimanja, saj se plošče ne prodajajo v velikih nakladah, in tudi tiskani mediji ne objavljajo člankov, če niso rumeno obarvani," je opozorila Natka.

A z njo se lahko poistovetijo vse skupine, ki so delovale v 90. letih - še posebej glede medijske dejavnosti. Tako so pred dvema letoma članice All Saints v intervjuju za oddajo BBC Breakfast razlagale, da jih v časih njihove največje izpostavljenosti mediji niso spraševali, koliko časa telovadijo, kaj jedo - še najdrznejše osebno vprašanje je bilo, katera je njihova najljubša barva. "Zelo sem hvaležna, da smo s powerkami delovale v pravem - zlatem času za slovensko popglasbo," je poudarila Natka.

In če združitve v tujini prinašajo milijone ameriških dolarjev, je pri nas popolnoma drugače. "V Sloveniji taka združitev ne more biti donosna, lahko je kvečjemu osebno zadoščenje, saj je danes glasbena scena v izredno slabem stanju. Mediji ne podpirajo več slovenske glasbe tako zelo, kot so jo včasih, zato tudi ni neke evforije na slovenske glasbene izvajalce in posledično je tudi manj nastopov. Načeloma pa podpiram ponovno združevanje teh skupin, saj me popeljejo v brezbrižno najstniško obdobje," pravi Natka.

Game Over kot presenečenje
Zadnjo vrnitev kakšne izmed plesno-pevskih skupin so leta 2012 po sedmih letih odsotnosti uprizorili Game Over. Takrat so izdali singel Grem naprej in z njim napovedali vrnitve na odre. "Ni bil pravi čas po mojem mnenju," je v pogovoru za MMC razmišljal Steffanio.

A priznava, da takrat niso preveč razmišljali, ali znova stopijo skupaj na oder ali ne. "Saj nas ljudje enostavno niso pozabili in še zdaj na vsakem koraku sprašujejo, kje nastopamo in podobno. Seveda je v Sloveniji tako, da v nobenem primeru ne moreš računati na bajne zaslužke, saj nas je samo dva milijona," je dodal Steffanio.

Game Over so svojo skupno zgodbo začeli pisati leta 2001. V njej so se združili Mark, ki si je pred tem nabiral izkušnje v skupini G.R.O.M (tisti skupini, kjer je svoje glasbene začetke pisal tudi Lado Bizovičar), Dennis, ki je predtem deloval v skupinah Venera in Central 5, ter Steffanio, ki je predtem deloval v skupini No One.

Toda zanimanje za "boybende" je z leti upadalo, vseeno pa mu ni žal, da se ni odločil za kitaro. "Začeli smo z Ubila si del mene. Sem zelo ponosen na to skladbo kot izvajalec in avtor. Prav ob kitari sem spisal to skladbo in vse preostale, tako da mi ni niti najmanj žal, da smo se odločili za ta žanr. Tako smo pač takrat čutili. Takrat smo dobivali veliko pohval od vrhunskih glasbenikov, da delamo vrhunski pop, ki se še danes lahko primerja s tujo 'mainstream' glasbo," je priznal Steffanio.

Težave pri obračanju novega lista
Avtor skladb zasedbe Game Over se danes ukvarja s sinhronizacijo risank in se še naprej udejstvuje v glasbi, Dennis uči ples mlajše rodove, medtem ko Mark deluje zunaj glasbene sfere. Toda prehod v novo obdobje življenja je bil za člane vse prej kot lahek.

A obdobje tik po razhodu ni bilo lahko. "Vsi smo zabredli. Osebno sem bil v depresiji dve leti. To je tako kot pri športniku, ki trenira in diha za šport. Sam sem pisal skladbe za nas, študiral, kaj bi lahko bilo ljudem všeč, delal cele raziskave glede glasbe, besedil … Hodili smo na nastope in intervjuje. Potem pa je bilo podobno kot pri športnikih, ko končajo kariero. Na primer George Best se je po končani karieri zapil. Dobro, nisem postal pijanec, ampak sem se dolgo iskal. Razhod ti zelo spremeni življenje, ker dolgo za nekaj živiš in delaš, potem pa gre vse v franže," se je spominjal Steffanio.

Podobno kot Natka se tudi Steffanio strinja, da so zgodbe o vrnitvah, kot smo jim priča v tujini, pri nas iluzija. "Na našem prostoru je težko govoriti o tem, da se komu od glasbenikov splača. Še posebej v teh časih, ko so tarife za nastope v primerjavi z nekimi drugimi časi res smešne. Pa tudi kot avtor povem, da je vse preveč politike tudi na tem področju - vrtenje slovenske glasbe ponoči, da se izpolnijo kvote in podobno," je bil oster glasbenik.

Niso še rekli zadnje besede
Toda Game Over so kljub temu še vedno dejavni. Tako so tik po božiču lani presenetili obiskovalce na eni izmed zabav na Ljubljanskem gradu. Okoli 350 obiskovalcev je od prve do zadnje kitice prepevalo z njimi skladbe, kot so Igra za 2, Mladost, Ubila si del mene ... "Sicer ne nastopamo več, a ne izključujem možnosti, da bi se zgodba z gradu ponovila, saj je bilo na odru in pod njim čutiti isto energijo kot na našem vrhuncu. Naša zgodba definitivno še ni končana. Mogoče vas presenetimo na kakšni zabavi," je obljubil Steffanio.

Tako tudi ne more trditi, da so se ljudje že nasitili Game Over. "Moje mnenje je, da smo pač bili in ostajamo idoli neke generacije. Na zadnjem nastopu, ki smo ga imeli, sem se prepričal o tem. Mislim, da kot neki drugi bendi iz prejšnjih obdobij zavrtimo čas nazaj in ljudje doživijo določeno nostalgijo. Podoživljajo neke srečnejše čase. Nisem mogel verjeti, da se po toliko časa še vedno sproži enaka evforija kot takrat leta 2002. Tudi besedila pesmi ljudje še vedno poznajo od kitic do refrena," se je nedavnega nastopa spominjal Steffanio.

In še ključna razlika med nekoč in danes? "Včasih so bili moški nastrojeni proti 'boybendom', zdaj pa niso več obremenjeni s tem. So odrasli. Tako ali drugače znajo vse skladbe na pamet in so z nami peli in žurali," je še dodal Steffanio.

Do novega presenečenja pa ostajajo spomini ...