Gneča na ljubljanski obvoznici in množice, ki so drle v našo največjo dvorano, so se zdele večje kot po navadi. Po vseh božičnih radostih se je za številne najtežje pričakovani dan leta bližal h koncu na najlepši mogoči način. Žarometi so ugasnili, na zaslonih pa je bilo videti le še očala, glavnik in blestivke telefonov, ki so čakale, da ujamejo prve akorde zadnjega božičnega koncerta Roberta Pešuta - Magnifica. Pogled na logotip zvezde večera je prekinil kar sam, ko se je na odru prikazal pred črno zaveso.

Občinstvo ga je pozdravilo z bučnim ploskanjem, nato pa je sledil še večji aplavz, ko je v roke prvič prijel svojo kitaro. "Dober večer, Ljubljana, lepo vas je videti. A se čutimo?" Sonce je posijalo, občinstvo pa se je nežno pozibavalo v uvodnih taktih. "Začeli bomo z ničle, se dvigali, večeru bomo dodali malo vsebine, smeha in plesa. Jaz bom vaš duhovni vodja, vaš pastir. Vi mi samo slepo sledite in zagotovo ne boste nikamor prišli."

Predigra: "A se čutimo?"

Magnifico je s svojo karizmo in glasbenim seksapilom Stožice spremenil v spalnico, ki po uspešnem zmenku čaka na epilog večera. Redki glasbeniki so sposobni z zvokom in pojavo na odru tako kot on in njegova šestčlanska skupina zapeljati občinstvo, ki se je pozibavalo in igrivo vrtelo v glasbeni predigri. Nežnost uvoda je razbila zgolj skladba 24000 poljubov. "Magnifico nas rajca, Magnifico ma jajca," je občinstvo enoglasno z zadovoljstvom prevzelo vokalno izvedbo verza druge skladbe večera.

"Človek za vse čase, talentiran in razred zase"

Skoraj dvajsetletno tradicijo božičnih koncertov je kot vrsto drugih lani prekinila pandemija, Magnifico je v šali priznal, da mu je v tem obdobju manjkalo prav to, kar mu je do takrat v zabavnem poslu šlo najbolj na živce: "Celo nastavljal sem se ljudem, da vidim, ali me prepoznajo." Ritmi so postajali vedno živahnejši, z njimi pa tudi občinstvo. Aplavzi so iz skladbe v skladbo postajali močnejši, parter je plesal, kot da bo božič trajal večno. Med skladbo Pismo kumu (Rambo, rambo) so oživele še tribune, med sklepnimi takti pa je sedel le še bobnar zasedbe.

"Taki časi so pač, Revolution Is My Solution," je Magnifico napovedal naslednjo skladbo, ki je obiskovalce ponesla v novo ekstazo. Zasedba je množico navduševala z vrsto solaž, Magnifico pa je s poljubom občinstvo "pospravil v žep," bili so njegovi. Bilo je čutiti, da mu Stožice – tako kot je povedal v uvodu – slepo sledijo. Po turbulentnem prvem vrhuncu glasbene erotike v prestolnici so nastopajoči stopili s plina. Sledila je skladba Ljubljana – Portorož, Pešut pa je pojasnil, zakaj je postal glasbenik: "Z glasbo se ukvarjam zato, da mi ni treba osvajati žensk."

"Ljubi ga Jezus in Alah tud'"

Množici je z dvignjeno pločevinko sicer priznal, da ne pije ravno pogosto, "a ko je dobra družba, kar sede". Občinstvo je pozdravilo zdravico, Magnifico pa je priznal, da je bolan že od rojstva: "Rodil sem se z neko boleznijo, čefuritis. Vse življenje sem jemal antičefuride, ampak nič ni pomagalo." Zbranim je bilo samoumevno, da sledi pesem Kdo je čefur. Nov val navdušenja je povzročila skladba Gospod, težko sem ponižen, ki ji je sledil nabor nekaterih največjih uspešnic glasbenika.

Duhovni vodja božičnega večera v Stožicah je znova spregovoril: "Naj bo zdravja in sreče za vse." Občinstvo je pritrdilo: "Amen." Naj bo ljubezni," je dodal Magnifico in dobil enak odgovor. "Naj bo dovolj denarja za vse. Vsaj za trenutek, dragi bratje in sestre, naj vas vsaj za trenutek boli k**ac za vse. Aleluja." Občinstvu se "je snelo", dvorano pa je napolnil huronski vzklik "Amen," parter je zaplesal najbolj divje do tistega trenutka.

Življenjska želja

Sicer ni bilo treba še bolj podžigati vseh, ki so se praznik odločili preživeti ob glasbi, a je Pešut kljub temu dodal nekaj bencina na ogenj: "Vriskaj!" Prvič na koncertu so se tisočere glasilke tresle v melodijah pesmi Evo me narode, bobnarju zasedbe pa so oboževalci delo "olajšali" še s ploskanjem v ritmu. Na vrsti je bilo presenečenje, ki ga je Magnifico pripravil samo za zadnji božični ples: "Imam eno samostojno točko, na katero sem se pripravljal mesece in mesece. Moja življenjska želja je bila, da se naučim jodlati, pa da vidimo."

Koncert ne bi bil popoln brez ene največjih slovenskih evrovizijskih uspešnic, ki je bila krepko pred svojim časom – Samo ljubezen. Pesem, ki je dvajset let po takrat spornem prvem evrovizijskem "drag" nastopu še vedno izjemno priljubljena, je donela iz grla sleherne duše v dvorani. Občinstvo je znova prevzelo glavno vokalno vlogo na koncertu, ki je iz skladbe v skladbo dosegal nove vrhunce.

Skladba, ki je presegla izvajalca

"Vseeno mi je, kaj je kdo, pomembno je, da se čutimo, pomembna je ljubezen. Hvala vam za to," je Magnifico sklenil po skladbi Halo gospodična. In dodal: "Če bi bilo vse normalno, bi zdaj nehal." A ni bilo vse običajno, navsezadnje je to bil zadnji božični šov, ki so mu popolnoma nove razsežnosti dodali Belokranjski tamburaši in Oktet Kavsov Brat. Ti so z mogočnimi vokalnimi vložki poskrbeli za solzne oči številnih, ki so na vse grlo peli priredbi skladb Pastirče mlado in Da li si videla dušo, merilnike hrupa pa je občinstvo uničilo pri izvedbah legendarnih Pukni zoro in Zeleni Jure. Prva je Magnifica, kot je sam priznal, prerasla po tem, ko je postala uspešnica v seriji Montevideo, Bog te je videl in danes nosi status urbane legende.

"Grlom u jagode, ima se može se"

Bisi so na nekaterih koncertih izgubili svoj pomen, skupine se ne glede na jakost vzklikov vračajo na odre. A sinoči – kakor koli klišejsko se že to sliši – si je občinstvo zares želelo in tudi zaslužilo nekaj dodatnih skladb po tem, ko je zasedba prvič zapustila oder in se je Magnifico poslovil z besedami: "Najlepša hvala, lahko noč." Topotanje stopal občinstva je kakor grom v najstrašnejših nevihtah odmevalo po areni in vzkliki so iz sekunde v sekundo postajali vse glasnejši.

Tudi če vrnitev pred ljubljansko množico ne bi bila vnaprej predvidena, Magnifico s skupino ne bi imel izbire. Koncert je sklenila ponovna izvedba – tokrat v nekoliko drugačni različici – skladbe Evo me narode, ki je poskrbela še za "slipknotovski" vložek, ko je celoten parter na pobudo pevca počepnil in na njegov znak na vso moč skočil v zrak. Na zadnjem Magnificovem božičnem koncertu se je zgodil spektakel, glasbenikom ni ostalo drugega, kot da salutirajo občinstvu, ki je s težkim srcem počasi kapljalo proti izhodom.