Z njimi je poklepetal Blaž Maljevac, ki napoveduje, da bo maja sezono koncertov sklenil Samo Budna. Pred nastopom na koprskem Radio Live! pa smo nekaj vprašanj zastavili pevcu skupine Orlek, Vladu Poredošu.

Devet članov in več kot dve desetletji obstoja ... Kako vam to uspeva? Morda bo prišel odgovor prav tudi kateremu od dolgoletnih zakoncev ali partnerjev ...
Ansambel z devetimi člani je, preprosto rečeno, z ekonomskega stališča zgrešen projekt, a tu so še ljubezen do glasbe, druženje in lepilo, imenovano obešenjaški knapovski humor, in to je recept za 25-letno delovanje. Smo tudi lep primer medgeneracijskega sodelovanja, kjer se mladostna zagnanost sreča z izkušnjami ('sam štrajt').

Katere so vam ljubše: Melodije smoga in premoga ali Melodije morja in sonca? Zakaj? Kakšen je vaš odnos do glasbenih festivalov pri nas?
Ker nimamo morja in včasih niti sonca, smo naredili pač parodijo na vaš festival, malo za šalo, malo zares. Sicer pa, če povem po pravici, kakšni Slovenci bi bili, če ne bi bilo zraven še največje slovenske bolezni, 'foušije'. Torej, 'foušija' gori! So mi pa ljubše domače pesmi. Kakršno koli mnenje že imamo o festivalih, res je, da so to edine priložnosti, kjer se lahko domači izvajalci predstavijo domačemu avditoriju. Nastopili smo na vaših Melodijah, na Veseli jeseni, tudi na letošnjem Pop rocku. V glavnem imamo pozitiven odnos do festivalov.

V enem od intervjujev za MMC je Jure izjavil, da mediji nove glasbe ne vrtijo, a da ljudje še vedno uživajo na vaših koncertih ... Je situacija res tako brezizhodna, od kdaj radijske postaje niso zavezniki glasbenih skupin in kaj bi se moralo zgoditi, da bi se to spremenilo? Bodo to uredile kvote?
Sicer ne vem, kaj je Jureta zmotilo in koga je imel v mislih, mislim, da ga moti odnos komercialnih medijev do domačih izvajalcev, sicer pa sem osebno še kar zadovoljen in nisem črnogled. Menim, da bi moral biti vsak glasbeni urednik na radiu tudi domoljuben in bi vselej malo pogledal na domače bende oz. izvajalce. Glede kvot sem pa rahlo skeptičen.

Za vami so uspešne turneje po Braziliji, Argentini in Urugvaju ... Kaj vam je najbolj ostalo v spominu, kakšna je prva asociacija, ko pomislite na te nastope? Bi ponovili to izkušnjo?
Uf, ta turneja pa je bila nepozabna. Južna Amerika je izredno temperamentna in zelo čustvena. Vsepovsod so nas izredno lepo sprejeli, v Braziliji smo 'razgrajali', v Argentini noreli in plesali, v Urugvaju smo se zjokali, srečal sem svoje Prekmurce v klubu Transmurana in snidenje je bilo izredno čustveno. V glavnem, nepozabno! Če bi ponovili? Jutri, če bi lahko!

V zadnjem času prejemate najrazličnejša odmevna priznanja. Kaj vam pomenijo, kako si jih razlagate oziroma kako jih jemljete?
Kar nekaj nagrad smo že dobili, kot ansambel, pa tudi kot posamezniki. To pomeni, da je bilo naše delo opaženo v širši javnosti, in ta se je odzvala z nagradami in priznanji. Vsaka nagrada seveda godi, in potem veš, da si na pravi poti.

Kaj pripravljate za Radio LIVE, katere skladbe ste izbrali, kaj vas je vodilo pri ustvarjanju repertoarja? Pridete vsi?
To, kar vam bom zdaj povedal, je zaupne narave in ne govorite okoli. Res je, pripravljamo napad na Radio LIVE (poglejte datum: 6. aprila pred 75 leti se je zgodil napad na nekdanjo državo). Zdaj mi pa povejte, katera vojska nas je izdala, kako in s čim? Tudi številčno stanje agresorja je strogo zaupne narave. Strateški načrt je že izdelan, zdaj pilimo le še podrobnosti, več pa ne smem povedati.

Samo še nekaj dni in nastopili boste tudi v Izoli. V čem se bosta razlikovala nastopa (radijski in v izolskem kulturnem domu)?
Torej, po napadu na Radio LIVE se bomo strateško umaknili domov v revirje po zaloge in se nato še bolj divji vrnili v Izolo, kjer bomo divjali dlje časa in izvajali takšno propagando, kakršne, seveda, ne smemo izvajati na radiu. Upam, da me razumete, me veže 'omerta'.

Kakšni so vaši načrti za prihodnjih 25 let?
Ej, draga moja, načrtov je polno in tudi penzija je še daleč. Tako, za konec pa še naš bojni klic: Hec mora bit'!