Bruce Springsteen in E. Street Band med nastopom v Los Angelesu oktobra leta 1985. Foto: AP
Bruce Springsteen in E. Street Band med nastopom v Los Angelesu oktobra leta 1985. Foto: AP

Album Born in the U.S.A., ki ga je ameriški glasbenik Bruce Springsteen v svet pod založbo Columbia Records poslal 4. junija 1984, je njegov sedmi studijski album. Na njem je pevec, znan pod vzdevkom The Boss, nadaljeval teme, ki jih je obravnaval že v prejšnjih albumih, predvsem na tistem z naslovom Nebraska.

V nasprotju z živahnejšim zvokom se besedila posvečajo boju delavskega razreda, razočaranju, patriotizmu in osebnim odnosom, v več skladbah je čutiti tudi humor. Njegovi liki, ki jim je skozi pripovedi v pesmih dal glas, so v svojih 30 letih in poročeni, spoprijemajo se s starševstvom in recesijo, imajo pa cilj, za katerega se borijo.

Po mnenju kritika Stephena Holdna skladbe govorijo o "propadu življenja delavskega razreda v majhnih mestih v postindustrijski družbi", gre za žalosten in resen album o koncu ameriških sanj – gospodarskega upanja, varnosti in skupnosti.

Med samim ustvarjanjem albuma, katerega snemanje je potekalo med januarjem 1982 in marcem 1984, je nastalo od 70 do 90 pesmi, nekatere so luč sveta ugledale šele na poznejših albumih.

Sporočilo naslovne skladbe je bilo nasploh narobe razumljeno. Številni, vključno s takratnim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, so jo razumeli kot domoljubno skladbo. V resnici naj bi šlo za protestno pesem, ki se posveča nepravičnemu obravnavanju vojnih veteranov po njihovi vrnitvi iz vojne v Vietnamu.

Gabriel Fine iz Consequence of Sound, ki meni, da zapuščina albuma tiči prav v nerazumevanju pesmi Born in the U.S.A., in se trudi prenesti njeno resnično sporočilo, je ploščo opisal kot "optimistično". Po njegovo trdi, da "je mogoče ljubiti Ameriko in se jeziti nad njeno zlomljenostjo".

Naslovno fotografijo je posnela fotografinja Annie Leibovitz. Izvajalec je pojasnil, da je ameriška zastava na naslovnici, ker se je prva skladba imenovala Born in the U.S.A. Ta je sicer sprožila tudi ogorčenje – nekateri komentatorji so menili, da na njej Springsteen urinira na zastavo. Ta je zatrdil, da to ni res in da ta nima skrivnega sporočila. Po njegovem mnenju je fotografija njegove zadnje plati preprosto "bila videti bolje kot fotografija njegovega obraza".

Ne glede na to, da je bilo ime Springsteena že pred tem bilo uveljavljeno, si je s sedmim albumom prislužil status superzvezdnika, ta mu je prinesel največji uspeh doslej. Pozneje je sicer izrazil zadržke do samega albuma in slave, ki je prišla z njim.

Album, ki še vedno velja za enega najbolj prodajanih vseh časov, je začel na devetem mestu Billboardove lestvice Top 200 Albums, pozneje je osvojil tudi vrh, na sami lestvici pa se je obdržal več let. Bil je tudi komercialni uspeh v Evropi in Oceaniji.

Čeprav so mu nekateri očitali uporabo podobnih liričnih tem kot na prejšnjih albumih, kritike in ocene Born in the U.S.A. še vedno imenujejo za eno njegovih najboljših plošč in najboljših albumov 80. let prejšnjega stoletja. Na svoj seznam najboljših albumov vseh časov sta ga uvrstila tudi Rolling Stone in NME, prinesel mu je tudi več nominacij za grammyja.

Album je pospremila tudi obsežna koncerta turneja. Od 29. junija 1984 do 2. oktobra 1985 je pripravil 156 koncertov, pot ga je poleti leta 1985 zanesla tudi v Milano in München.

Pesmi sedmega albuma Springsteena

1. Born in the U.S.A.
2. Cover Me
3. Darlington County
4. Working on the Highway
5. Downbound Train
6. I'm on Fire
7. No Surrender
8. Bobby Jean
9. I'm Goin' Down
10. Glory Days
11. Dancing in the Dark
12. My Hometown