4. julija leta 1994 je pod založbo XL Recordings v Združenem kraljestvu in Mute Records v Združenih državah Amerike izšel drugi studijski album britanske zasedbe Prodigy.

Music for the Jilted Generation je v veliki meri odgovor na domnevno skorumpiranost rejverske scene v Veliki Britaniji, ki naj bi bila posledica njenega mainstreamovskega statusa.

Obregne se tudi ob takrat sprejet britanski zakon, ki je kriminaliziral rejv in dele njegove kulture. Zadnje uteleša predvsem skladba Their Law, v kateri je tudi verz: "Je*** njih in njihov zakon."

Mnogo let pozneje, ko je polemika zamrla, je Liam Howlett, pisec besedil in klaviaturist, zasmehoval naslov albuma in ga označil za neumnega. Obenem je trdil, da nikoli ni bilo mišljeno, da je album politično obarvan.

Na albumu je sicer skupina svojim rejverskim koreninam dodala tudi elemente tehna.

V pesmih je zasedba Prodigy uporabila tudi glasbeni material drugih izvajalcev – kitarski del pesmi Voodoo People temelji tudi na skladbi Very Ape Nirvane.

Na plošči je sicer mogoče slišati tudi dejanske izseke iz filmov, nekatere zvočne posnetke so filmi zgolj navdihnili. Pesem Full Throttle vsebuje delček iz filma Vojne zvezd, a nazaj zavrteno različico. V skladbi The Heat (The Energy) je mogoče slišati izsek iz filma Poltergeist III, del pesmi Claustrophobic Sting je poustvaritev dialoga iz filma 2001: A Space Odyssey (2001: A Space Odyssey).

V zadnjem delu produkcije je Howlett sicer ugotovil, da na zgoščenko ne bo mogel uvrstiti vseh skladb, ki jih je prvotno načrtoval. Posledično so One Love in The Heat (The Energy) skrajšali, pesem We Eat Rhythm pa izpustili. Ta je sicer jeseni tistega leta na brezplačni kaseti z naslovom Select Future Tracks izšla pri reviji Select. Howlett je pozneje trdil, da bi lahko popravljeni različici pesmi One Love in Full Throttle črtali s seznama skladb.

Naslovnico albuma je oblikoval Stewart Haygarth, notranjo podobo pa britanski ilustrator Les Edwards. Umetnina, ki namiguje na konflikte med rejverjem in policijo, je še posebej znana.

"Neverjetna plošča, name je naredila precejšen vtis," je pred leti povedal David Bowie.

Album Music for the Jilted Generation je sicer prejel pohvale kritikov, osvojil je tudi britanske in finske glasbene lestvice albumov. Revija Rolling Stone ga je opisala kot delo, ki "proizvaja univerzalno plesno vročico". Po mnenju Alternative Pressa je "temnejši, močnejši, surovejši in obširnejši" od debitantskega albuma. NME ga je na lestvici 50 najboljših albumov 1994 uvrstil na deveto mesto.

Prenovljena in razširjena izdaja albuma z naslovom More Music for the Jilted Generation, ki je vsebovala tudi pesmi Scienide, Goa (The Heat The Energy Part 2) in Rat Poison, je bila izdana leta 2008. Takrat ga je radijski voditelj Zane Lowe označil za mojstrovino.