Zasedba Soundgarden je 8. marca 1994 izdala novo celoto materiala, ki ga je začela obdelovati po turneji, ki je bila posvečena prejšnjemu albumu iz leta 1991 Badmotofinger. Pevec Chris Cornell, kitarist Kim Thayil, basist Ben Shepherd in bobnar Matt Cameron so ga pripravljali vsak zase in nato na snemanje v Seattle prinesli demorazličice, ki so jih potem pilili – po besedah frontmana so člani drug drugemu dali več svobode kot v preteklosti.
Nastale skladbe so zbrali pod imenom Superunknown. Četrti studijski album ameriške skupine je izšel pri založbi A&M Records. Čeprav so pri prejšnjih dveh albumih sodelovali s producentom Terryjem Datom, so se odločili za spremembo in produciranje zaupali v roke Michaela Beinhorna, ki – kot je dejal Thayil – "ni imel svojega značilnega zvoka, ki bi ga želel prenesti na Soundgarden", obenem pa je imel ideje, ki jih je skupina sprejela. Pod produkcijo se sicer lahko podpiše tudi sama zasedba.
Snemali so eno pesem naenkrat, ker so še spoznavali novega producenta in eksperimentirali z zvokom in tehnikami, pa je snemanje trajalo dlje kot običajno. Prav tako so si od ustvarjanja vmes vzeli premor, ker so bili predskupina Neila Younga na njegovi desetdnevni turneji po ZDA.
Pred pesmijo Black Hole Sun je pevec moral poslušati Franka Sinatro, naslovnica je znana kot kričeči vilinec
Zvok albuma, ki tako letos praznuje 30 let, je ohranil "težo" prejšnjih glasbenih del Soundgardna, obenem pa je prikazal tudi bolj raznolik spekter vplivov. Billboard je zapisal, da je Beinhorn omilil njihovo brutalno silo in iz njih izvabil bolj subtilno moč. V njihov zvok je želel vpeljati čim več glasbenikov, ki so mu bili pri srcu – preden so posneli vokale za Black Hole Sun, ki kaže tudi vplive Beatlov, predvsem Ringa Starra, je Cornell na primer moral poslušati Franka Sinatro.
Besedila, ki jih je večinoma napisal Cornell, so sicer temačna in skrivnostna, navdihnile so ga besede Sylvie Plath. Večina interpretacij ugotavlja, da se dotikajo tem, kot so zloraba opojnih substanc, samomor in depresija. Cameron je povzel, da so teksti "velik sredinec svetu", poziv, da jih pusti pri miru. "Superunknown se na neki način navezuje na rojstvo, pa tudi umiranje – odplaknjen si v nekaj, o čemer ne veš ničesar," je pojasnil Cornell o albumu.
Njegova naslovnica, znana kor kričeči vilinec, je popačena fotografija članov zasedbe, ki jo je ustvaril Kevin Westenberg, nad črno-belim gorečim gozdom. "Soundgarden se je vedno povezovalo s podobami rož in intenzivnimi barvami, to pa je čisto nasprotje. Še vedno se je zdelo organsko, a zelo temno in hladno," je še dodal pevec, ki so mu bile v otroštvu všeč zgodbe, v katerih so bili gozdovi strašljivi.
K priljubljenosti je prispevala tudi skladba Spoonman
Sam album je bil nominiran za nagrado grammy, izmed 15 skladb – 16, če štejemo še bonus pesem She Likes Surprises – pa sta dve bili z njo dejansko tudi nagrajeni. Zlati gramofon sta namreč osvojili Spoonman in legendarna Black Hole Sun, ki jo je sicer vokalist napisal v 15 minutah. Omenjeni uspešnici sta tudi močno prispevali k splošni priljubljenosti zasedbe.
Za naslov pesmi Spoonman je sicer "kriv" basist skupine Pearl Jam Jeff Ament, ki je za film Singles ustvaril seznam pesmi izmišljene skupine, Cornell si je kot izziv postavil, da pesmi dejansko tudi napiše. Ena izmed njih je bila tudi ta, v filmu se da slišati akustična demorazličica skladbe, ki naj bi govorila o paradoksu, kdo Artis the Spoonman – ulični zabavljač v Seattlu, ki se pojavi tudi v videospotu – je in kako ga ljudje vidijo.
Ustvarjalni proces pesmi Kickstand je bil sicer del ene izmed epizod znanstveno-izobraževalne oddaje Bill Nye the Science Guy.
Četrti album Američanov je bil zanje prelomen. Lahko se namreč pohvali z mednarodnim komercialnim uspehom, prav tako je požel dobre kritike. Debitiral je na prvem mestu ameriške lestvice albumov Billboard 200. Superunknown je kraljeval tudi avstralski, kanadski in novozelandski glasbeni lestvici.
Več medijev je skupek skladb uvrstilo med najboljše albume 90. let prejšnjega stoletja in pudarilo bistveni pomen za grunge. Aprila 2019 je bil uvrščen na 9. mesto seznama 50 najboljših grungealbumov revije Rolling Stone.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje