Droži so zmes moke in vode, ki ob primerni temperaturi začne spontano fermentirati oz. vreti. Tako nastane najstarejše znano sredstvo za vzhajanje, ki se lahko uporabi pri pripravi kruha ali drugih pekovskih dobrot, pa tudi palačink ali vafljev.

Različica tega starodavnega načina priprave kruha se je ponekod v Sloveniji ohranila vse do danes, na Koroškem predvsem po zaslugi rženega kruha, pripravljenega iz kislega testa. Koroške gospodinje pri pripravi rženega kruha ostanke testa posušijo in jih uporabijo pri naslednji peki kot domači kvas, s tem pa se ta kvas ohranja skozi generacije.

Droži iz Slovenije bodo romale v Belgijo
Na srečanju bodo gostili ugledne predavatelje, med drugim etnologinjo Brigito Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja ter skrbnika prve in edine knjižnice droži na svetu Karla de Smedta, ki mu bo Šumerjeva predala svoje droži, poimenovane Rudl. Sedem let stare droži se bodo v Belgiji pridružile več kot 120 vzorcem z vsega sveta.

Droži v knjižnici shranjujejo v posebnih hladilnikih. Da ostanejo "žive", jih tri- do štirikrat letno "nahranijo", zato bo Šumerjeva v knjižnico vsako leto poslala po 25 kilogramov moke slovenskega porekla.

In zakaj je kruh z drožmi boljši kot tisti, pripravljen s pekovskim kvasom? "Zaradi dolge fermentacije kruh postane lažje prebavljiv, dlje časa obstojen in okusnejši, telo pa ima korist od tega, kar zaužijemo, saj je dostopnost mineralov in vitaminov boljša," je kruh z drožmi opisala Slovenjgradčanka, ustanoviteljica skupine Drožomanija, ki ima na družbenem omrežju Facebook že več kot 11.000 članov, tudi iz tujine.

Anita Šumer je bila sicer pred kratkim nagrajena. Njena knjiga Drožomanija je namreč na svetovnem knjižnem kulinaričnem izboru Gourmand World Cookbooks Awards v Macau zmagala v dveh kategorijah: Kruh in Zbiranje dobrodelnih sredstev (Evropa).

Drožomanija je prva in najobsežnejša slovenska knjiga o peki kruha in peciva z drožmi, prvič je bila izdana decembra 2017, od takrat pa je bila že dvakrat ponatisnjena.