Na današnji predstavitvi ob prenovi znamke so znak Gostilna Slovenija prejele štiri nove gostilne – Gostilna Avsenik iz Begunj na Gorenjskem, Gostilna in hotel Kunst iz Leskovca pri Krškem, Gostišče Tolc iz Sorice in Gostilna pri Žabarju iz Ljubljane. Nosilcev blagovne znamke Gostilna Slovenija je tako že 41.

"Na ministrstvu verjamemo v pomembno vlogo znamke Gostilna Slovenija pri spodbujanju trajnostne in kakovostne gastronomije ter pri ohranjanju tradicije. Slovenija je dežela z bogatimi družinskimi tradicijami in vrhunsko kulinariko, ki si zasluži, da jo delimo s svetom," je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je še poudaril, da je treba projekt podpreti tudi zaradi prepoznavnosti Slovenije.

Projekt Gostilna Slovenija partnersko podpira STO, ki si je tudi sicer gastronomijo zastavilo za enega od ključnih stebrov turistične ponudbe Slovenije.

Sorodna novica Vse manj je dobrih gostiln ali zakaj nihče ne opeva jote in golaža?

"S sodelovanjem pri nadgradnji znamke Gostilna Slovenije spodbujamo ohranjanje avtentičnosti okusov in tradicije, obenem pa podpiramo trajnostno poslovanje in visoke standarde kakovosti. V vse bolj globalnem svetu so tako domačini kot turisti željni domače, tradicionalne ponudbe, ki je lahko postrežena tudi na sodoben način. Gostilna Slovenija odlično odgovarja na to povpraševanje ter odpira nove priložnosti tudi za razvoj lokalnih skupnosti in trajnostnega turizma," je povedala direktorica STO-ja Maja Pak Olaj.

Da so tradicionalne slovenske gostilne del naše kulinarične identitete, je dejal Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. "Še pred kratkim smo se ozirali v sosednje države in hrepeneli po tem, da bi tudi mi imeli Michelinove zvezdice. V Michelinov vodnik je bilo za leto 2024 uvrščenih kar 63 restavracij, kar kaže na stalen napredek v gastronomiji. Imamo vodnik Gault & Millau in številna druga priznanja, Slovenija pa je danes visoko v vrhu na kulinaričnem zemljevidu sveta. Prav zato je še toliko pomembneje, da ne pozabimo svojih korenin," je poudaril.

Sorodna novica Zeleni gaj - v čem je čar retrogostilne, ki mami v Prekmurje?

"Zato si želim, da bi ob vseh teh dosežkih in preboju na kulinaričnem področju, ki smo ga naredili v zadnjem obdobju, ohranili našo kulinarično identiteto. In prav z dejavnostmi pri prenovi blagovne znamke Gostilna Slovenija lahko ta cilj izpolnimo."

Cvar je predlagal, da sekcija spiše pobudo, da bi imeli po vzoru spodbud za prevzemnike slovenskih kmetij podobne spodbude tudi za prevzemnike slovenskih gostiln.

Predsednik strokovne komisije znamke Gostilna Slovenija prof. dr. Janez Bogataj pa je dejal: "Moje srce in duša sta danes židane volje, ker oživljamo Gostilno Slovenija. Mislim, da je to zelo pomembno, saj so konec koncev to že vsi poudarili. Gostilna Slovenija pokriva vsa tista temeljna področja, ki so danes značilna za kulinarično ponudbo v svetu, in sicer gastronomska dediščina, trajnostno, vzdržno in sonaravno ter prehrana štirih letnih časov. Mislim, da je to odlično izhodišče, na podlagi katerega bodo še v večjem številu prihajali v naše gostilne."

Kdo so novi nosilci znaka Gostilna Slovenija?

Gostilna Avsenik

Gostilno Avsenik s sobami za goste in z muzejem Avsenik vodi glasbena družina Avsenik. Gostilna "Pri Jožovcu", kot se je imenovala na začetku, v središču Begunj deluje od leta 1865, od druge polovice 20. stoletja pa velja za središče in zibelko slovenske narodnozabavne glasbe. Gostilna Avsenik je znana po dobri domači, tradicionalni slovenski hrani, ki je pripravljena po starih receptih s priokusom sodobne kuhinje. Poleg klasičnih jedi postrežejo tudi jedi na temo Avsenikove glasbe.

Gostilna in hotel Kunst

Gostinska tradicija družine Kunst sega v leto 1966, danes pa jo uspešno vodi in nadgrajuje že tretja generacija, v Leskovcu pri Krškem. Jedilni list oziroma njihov Priporočnik sledi letnim časom in ponuja izbrane jedi, ki so pripravljene iz lokalnih, svežih in sezonskih sestavin. Zvezdi na meniju sta, poleg vrste drugih tradicionalnih jedi, krškopoljec in kopun. Pomemben del ponudbe so keteringi in sladice, na svoj račun pa pridejo tudi ljubitelji posavskih vin, ki jih točijo v vinoteki.

Sorodna novica Skaručna, najbolj nora slovenska gostilna: žganice za pozdrav, leteči noži za slovo

Gostišče Tolc

Gostišče Tolc v Sorici, rojstnem kraju slikarja Ivana Groharja, vodita zakonca Primož in Metka Pintar. Slovi po družinski gostoljubnosti in odlični slovenski kulinariki. Domačo moderno kuhinjo zaznamujejo sezonske lokalne sestavine, ki jih v večini pridelajo sami na ekološki način na svoji kmetiji z več kot osemstoletno tradicijo oziroma jih kupijo od lokalnih dobaviteljev. "Sorško domače malo drugače", pravijo in gostom ponudijo družinsko gostoljubje, tradicijo in naravo. Gostinsko ponudbo dopolnjuje sedem sob in apartmajev ter vinska klet.

Gostilna pri Žabarju

Gostilna pri Žabarju je ljubljanska gostilna s tradicijo, saj v njej strežejo gostom že več kot sto let. Gostilna pri Žabarju, ki jo vodi družina Robežnik, je znana predvsem po ocvrtih žabjih krakih, specialiteti Ljubljanskega barja, po katerih je tudi dobila ime. Ponudba gostilne je klasična, vendar sledi sodobnim kulinaričnim smernicam, svoje barve dodajo letni časi in slovenski običaji. Ponujajo tudi domače torte in sladoled iz svoje slaščičarne, gostom pa nudijo tudi prenočišča.