Slovenski festival vin tradicionalno sicer poteka novembra. "Po dogovoru z vinarji in drugimi partnerji Slovenskega festivala vin pa smo se odločili, da izkoristimo prvo mogočo priložnost in ne čakamo na tradicionalni novembrski termin, temveč izvedemo dogodek že zdajle, konec aprila," je pojasnil Kovačič, direktor družbe Proevent, ki organizira festival. Od novembra naprej se nato vračajo v tradicionalen novembrski termin.

Dvoletni premor, ki je nastal kot posledica pandemije covida-19, je po besedah direktorja festivala tako organizatorje kot vinarje in ponudnike kulinaričnih dobrot prisilil v nekatere prilagoditve, a se kljub temu trudijo, da bi dosegli rezultate preteklih festivalov vin. "To v številkah pomeni približno 150 vinarjev, 550 vinskih vzorcev in okoli 2500 obiskovalcev," je povedal Kovačič.

Poudarek na tokratnem festivalu bo, tako kot v preteklosti, na promociji domačih vin in slovenskih vinorodnih dežel. Novost na tokratnem festivalu pa bodo poslovna srečanja med vinarji in različnimi poslovnimi partnerji. Končni program festivala sicer še nastaja, na njem bodo izvedli tudi okoli šest delavnic, med katerimi bo zagotovo tudi kakšna vinsko-kulinarična, je predstavil predsednik programskega odbora festivala Rado Stojanovič.

Komisija ocenila rekordnih 162 vinskih vzorcev

Tradicionalno bo oba dneva potekala predstavitev najbolje ocenjenih vin, kar je po navadi tudi najbolj obiskan del festivala, pravi Stojanovič. Ocenjevanje vinskih vzorcev je v soboto, 9. aprila, izvedla posebna strokovna komisija. Osemčlanska komisija je ocenila rekordnih 162 vinskih vzorcev 52 vinarjev. Po posameznih kategorijah je v ocenjevanju sodelovalo 10 belih penečih vin, 80 belih mirnih vin, 13 belih mirnih vin z ostankom sladkorja in 49 rdečih mirnih vin.

Organizatorje in strokovno komisijo so presenetila nova imena. "Skupno je bilo 52 različnih proizvajalcev vin, od tega nekaj uveljavljenih in vsem poznanih, nekaj pa novih obrazov, ki so se ponašali z res visoko kakovostjo vin," je dejala vodja strokovne komisije Tatjana Košmerl.

Kot je še poudarila, so prevladovala sortna vina. V kategoriji belih sortnih vin so prevladovale sorte in aktualni letnik. Kar pa je po besedah vodje komisije zanimivo predvsem za potrošnike, je to, da so po številu prevladovale sorte, ki na svetovni ravni niso tako znane, torej lokalne udomačene sorte, kot so na primer malvazija in refošk iz Slovenske Istre ali rebula iz Goriških brd.

Najbolje ocenjena vina so ...

V kategoriji penečih belih vin je slavila zlata radgonska penina Selection brut iz Radgonskih goric. Sledila sta pallida brut nature Vina Sanobor in penina Viljem eminent Hiše Vin Emino.
Med belimi mirnimi vini je največ točk dobil 34 White cuvee vinarja Puklavec family wines. Drugo mesto je zasedel Moro chardonnay, tretje mesto pa sta si delila chardonnay Vina Aleksander in bagueri chardonnay Kleti Brdo.

Najbolje ocenjeno belo vino z ostankom sladkorja je postala jantarna rebula kmetije Šibav Danjela. Traminec iz Herbersteinove kleti je zasedel drugo mesto, tretje pa je pripadalo dišečemu tramincu iz vinske kleti Kelenc. Ivanov refošk Vin Bordon je prejel največ točk komisije med rdečimi mirnimi vini, sledila sta Antonious refošk Santomas winery in merlot Berce Posestva Berce.

Vrača pa se tudi partnerski salon penečih vin. Letošnji osmi salon bo potekal 6. maja v restavraciji Pen in na vrtu Lili Novy v Ljubljani, je še napovedal Stojanovič.