Na različne konce jih dnevno dostavi tudi do tri tone. Letno jih vzgoji 250 ton, kar pa je le kapljica v morju, poudarja, saj je povpraševanje po školjkah že pri sosedih Italijanih izjemno.

Slovenski školjkarji drug drugemu predstavljajo konkurenco le pri maloprodaji, kjer ne gre za velike količine. Na veleprodajnem trgu - recimo v Italiji, pa je za vse dovolj prostora.

V bistvu bi jih lahko bilo pri nas tudi več, ugotavlja Petrič: "Samo ena od naših strank, eden večjih italijanskih grosistov iz Portovira, bi na vrhuncu sezone, od maja do oktobra, potrebovala še 7000 ton školjk."

Za primerjavo - vsi slovenski školjkarji na gojiščih na Debelem rtiču, v Strunjanu in Sečovljah skupno vzgojijo 500 ton školjk na leto.

Ključna je svežina
"Na vseh treh območjih - to so vsa gojitvena območja v Sloveniji - je morje uvrščeno v 'cono A'. To pomeni, da je čistost morja takšna, da gredo školjke lahko v prodajo neposredno in ne preko depuracijskih bazenov," poudarja Petrič. To je bistveni pogoj za kakovost školjke in njene organoleptične lastnosti.

Pomembno je tudi, da so školjke, ki pridejo v prodajo, čim bolj sveže. Petrič in njegovi sodelavci zato poleti delajo ponoči oziroma od sončnega zahoda do zgodnjih jutranjih ur: "Tako imamo celotno količino za dnevno prodajo pripravljeno okrog treh, štirih zjutraj. Takrat že zapakirane školjke naložimo v naše tri kombije in jih takoj razvozimo do strank."

Sicer pa za različne trge pripravijo različno velike školjke že na plovilu, na katerem imajo celotno proizvodno linijo. Manjše klapavice gredo na italijanski trg, za slovenske in hrvaške kupce pa morajo biti školjke večje.