Rudarske gospodinje nekoč niso imele na izbiro veliko sestavin za pripravo obrokov, vse pa so skrbno hranile v špajzu oziroma shrambi ter v kevdru oziroma kleti. "Babica je imela vedno v kevdru v pesku zakopano zelenjavo, da je ta prezimila, kolikor časa je pač zdržala," se spominja Boris Novak iz Pizzerije Dimnik.

In od tu tudi ideja za predjed – pivski kruhek z namazom iz majoneze, kisle smetane in pehtrana ter rdečim zeljem. Za glavno jed pa pica, polovica s pelati, druga polovica pa s kislo smetano. "Paradižnik je sezonska zadeva, zelenjava, pozimi je ni bilo, je bila pa skuta," pravi.

Glavno vodilo rudarskih jedi je bilo, da nasitijo in dajo dovolj moči za težaško delo. "Ko sem prišel k stari mami, je dala na mizo tisto, kar je imela v špajzu. Vedno je bil kakšen konec, malo špeha, ocvirki so bili, to je to. Testo je pa zamesila," razlaga Novak.

Čeprav meso ni bilo pogosto na mizi, so ga znale trboveljske gospodinje dobro izkoristiti. "Včasih, ko ni bilo v izobilju vsega tega, se je vse porabilo, se pravi, ko so kuhali juho, so to, kar jim je ostalo, naredili v solati. To smo dali mi kot predjed, porabili smo korenje iz juhe in vso jušno zelenjavo. Krompir, če jim je kdaj ostal – če ni bilo dovolj krompirja, so dodali moko –, so potem ali skuhali ali pa ocvrli te svaljke," pojasnjuje Gorazd Bigman iz Gostilne Bigman.

Iznajdljivost gospodinj nekoč tako zdaj s pridom na moderen način uporabljajo tudi v sodobni kuhinji.