Njegova zapuščina na področju vinarske stroke ima svetovni doseg, saj je zaslužen za ohranitev avtohtone vinske sorte, rebule, ki je svoj dom našla v čezmejni regiji Brda-Collio.

Spominsko zaznamovanje Simčičevega življenja in dela je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Slovenije Boruta Pahorja, ki je s Simčičevim sinom Igorjem in vnukom Simonom z Domačije Medot razkril spomenik.

Med gosti je bil tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je njegovo vizionarstvo prepoznal v času svojega predsedovanja in postal Simčičev prijatelj, zaradi njegovega strokovnega vpliva in povezovalne vloge na obeh straneh meje pa sta dogodek počastila tudi slovenski in italijanski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože Podgoršek in Stefano Patuanelli, ki sta na gradu Dobrovo pred slovesnostjo opravila tudi dvostransko srečanje.

S častnimi gosti, med katerimi so bili tudi številni briški vinarji, so v Brdih z odkritjem spomenika Simčiču Evropi in svetu poslali močan signal, kako lahko rebula predstavlja pomemben povezovalni simbol čezmejnega območja Brda-Collio.

Močno vplival na razvoj Brd

Da je Simčičevo življenje pustilo močno sled, priča njegova zapuščina predvsem z ohranitvijo avtohtone sorte rebule, njeno uveljavitvijo med najkakovostnejšimi vini in uveljavitvijo teritorija Brda-Collio kot enega najboljših na svetu za belo vino, kar je že v svojem času prepoznal.

Zvonimir Simčič se je z izgradnjo, razvojem in dolgoletnim vodenjem zadružne kleti Goriška brda vpisal med tiste, ki so ključno prispevali k razvoju celotne regije, kot jo poznamo danes, zato je postal tudi častni občan Brd.

Strokovna priznanja in naziv očeta rebule so mu pripisali na obeh straneh meje, bil je edini tujec, ki je postal član italijanske akademije za trto in vino, bil je tudi vitez vina eques de vino in med prvo peterico ustanoviteljev viteškega konzulata evropskega reda vitezov vina v Republiki Sloveniji, prav tako pa je bil tudi pobudnik ustanovitve združenja sommelierjev Slovenije. Po upokojitvi v Zadružni kleti Goriška brda, ki ji je posvetil celotno kariero, je Simčič ustanovil družinsko klet Medot, ki je postala znana po prvih klasičnih peninah na osnovi rebule.