Tradicija, povezana s pripravo in uživanjem tega žganja iz fermentiranih sliv in dolgo tradicijo, je po novem vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

V regiji, kjer imajo ljudje s slivami skoraj intimen odnos, je slivovka postala del srbske identitete, zdaj, ko tradicijo združujejo z novim znanjem in sodobno tehnologijo, pa kakovost njihove nacionalne pijače le še raste.

"Priljubljenost slivovke izhaja iz priljubljenosti sadja, iz katerega je slivovica narejena," razlaga sociolog Ilija Malović. "Sliva ima v srbski zgodovini, etnologiji in sociologiji velik pomen. Ni sadja, ki bi bilo tako tesno povezano s Srbi kot sliva. Včasih so, preden so začeli graditi hišo, na tem mestu najprej zasadili slivo, da bi videli, ali se bo prijela in obrodila, kar je pomenilo, da je zemlja čista, zdrava, celo sveta. Šele nato so začeli graditi hišo."

Pred prvo svetovno vojno so bili Srbi največji proizvajalci sliv na svetu, danes jih pridelajo skoraj 500.000 ton letno, več kot pol jih – seveda le izbrane sorte – namenijo kuhanju slivovke.

Na obronku Beograda je ena vodilnih destilarn, njihova slivovka je Bojkovčanka. Zrasel pa je tudi muzej srbskega žganja; najstarejši razstavljen kotel je star 200 let – takrat je žganjekuha povezala celotne vasi.

Slivovka tudi v vesolju

Kotel za žganjekuho je bil prvi prijavljeni patent v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slivovka iz te destilarne, nagrajena tudi v Sloveniji, je bila del eksperimenta na vesoljski postaji Mir – izkazalo se je, da je človek v breztežnostnem stanju pijan osemkrat dlje. Pili so jo nekateri najbolj znani ljudje, steklenico s križem je dobil Charles de Gaulles.

Proces je pravi obred z veliko ljubezni, danes tradicijo združujejo z znanjem in sodobno tehnologijo.

V desetih letih strogo nadzorovanega staranja sod vsrka več kot tretjino žganja, sode, ki niso več uporabni, tu pod Avalo spremenijo v umetnine. Sami za slivovko uporabljajo štiri vrste sliv, vsaka zori v svojem sodu, nato jih tehnolog v kompleksnem in občutljivem postopku spoji v njihovo Bojkovčanko.

So pa tudi sodi, v katerih se slivovka stara ob 24-urni glasbeni spremljavi.

Da sodobna oprema pomeni višjo kakovost, se zavedajo tudi srbske destilarne in država, ki pomaga s subvencijami. Ko slivovko primerjam z viskijem, je odgovor, da je primerjati škrobne in sadne destilate, kot bi primerjali fička in mercedes.

Zaradi izjemne priljubljenosti Bojkovčanke del njihove proizvodnje, sicer pod drugo znamko, konča na slovenskem trgu.

V procesu je za kakovost žganja lahko usodna vsaka koščica, ki po pomoti ostane med slivami. Sadje mora biti izbrano, sodi najboljši, tu so znanje, tradicija in sodobna tehnologija. Slivovka pa je, pravijo Srbi, tudi odlično zdravilo. Vtrta v brisačo pomaga pri bolečem grlu, za zbijanje vročine je treba z njo masirati stopala.

"Naši stari so govorili, da je slivovka zdravilna. Če popiješ majhen kozarček žganja, je to kot zdravilo – za telo in dušo," pa meni destilator slivovke Miroslav Milošević.